Leto 2033, ko naj bi v Sloveniji najkasneje končali z uporabo premoga za proizvodnjo električne energije, je predvideno v strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje regije, ki je, kot so za STA pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu, pripravljena za sprejem na vladi. Na podlagi strategije bodo pripravljeni še zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in o gospodarskem prestrukturiranju regije ter območna načrta za savinjsko-šaleško regijo in za zasavsko regijo, ki bosta usmerjala ukrepe, financirane iz sklada za pravičen prehod.
"Pomembno je, da se energetska lokacija ohrani pri življenju, načrte novih investicij pa mora predstaviti lastnik energetske lokacije, HSE," so navedli.
Koliko sredstev bo na voljo za celotno prestrukturiranje, po pojasnilih ministrstva še ni znano. Za pravičen prehod bosta namenjena paleta finančnih sredstev, velik del bo pomenil nacionalni proračun, obseg sredstev pa bo jasen z omenjenima zakonoma, in sklad za pravičen prehod.
"Če se bo Slovenija odločila za zgodnjo letnico, si lahko obeta še nekaj dodatnih, konkretno 235 milijonov evrov iz sklada za pravičen prehod, če pa bo zapiranje Premogovnika Velenje izvedla čez recimo 20 let, se to verjetno ne bo razumelo kot 'opuščanje premoga' in posledično tudi ne bo sredstev za ta namen," je pojasnila izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije Ana Vučina Vršnak.
Z zaprtjem Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj se bo energetska odvisnost od uvoza električne energije izrazito povečala, če država hkrati ne bo poskrbela za nadomestitev z drugimi viri. "Zato ocenjujemo, da je treba vzporedno z odločitvijo o izstopu iz premoga sprejeti tudi odločitve za gradnjo novih nizkoogljičnih proizvodnih enot za električno energijo v Sloveniji," je opozorila.
Ena od možnosti, ki bi lahko v večji meri nadomestila izpad, je drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2). Projekt je trenutno v fazi začetnega umeščanja v prostor, po predvideni investicijski odločitvi v letu 2027 naj bi sledil podpis pogodbe z dobavitelji in izgradnja v naslednjih petih letih. "Takšna časovnica izhaja iz predinvesticijske zasnove za JEK 2 in iz številnih izkušenj uspešno končanih novogradenj jedrskih elektrarn v svetu. Predvidoma naj bi JEK 2 začel z obratovanjem v letu 2033," so pojasnili na ministrstvu.
Energetska zbornica podpira vse pripravljalne aktivnosti za sprejem podlag in gradiv, ki bodo omogočili sprejetje ustrezne pozitivne investicijske odločitve o JEK 2, ki je ena od prednostnih naložb slovenske energetike. Na zbornici namreč ocenjujejo, da je treba zagotoviti kar najvišjo stopnjo proizvodnje lastne električne energije s strateškim ciljem, da se prepreči prevelika uvozna odvisnost. "Energetska odvisnost od uvoza namreč pomeni manjšo varnost, večjo ranljivost in nepredvidljive cene," so poudarili.
Opustitev rabe premoga oziroma fosilnih goriv je eden od ključnih vidikov zelenega preboja, poleg občutnega povečanja deleža OVE. Tu se po pojasnilih Vučine Vršnak zatika, saj država, čeprav je od vstopa v EU naredila napredek, ni dosegla 25-odstotnega cilja za leto 2020.
Lani smo dosegli 24,14-odstotni delež OVE v bruto končni rabi energije, za manjkajoči del, 465 gigavatnih ur, je vlada s Češko sklenila sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije, s čimer bo izpolnila cilj, ki je eden od pogojev za črpanje kohezijskih sredstev. Po pojasnilih ministrstva bo država v ta namen dala 4,88 milijona evrov.
Država kot najpomembnejši OVE vidi lesno biomaso, sledi vodna energija, v zadnjih letih pa je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina. K povečani uporabi OVE bodo poleg omenjenih dodatno prispevali potenciali energije vetra in geotermalne energije.
Na ministrstvu predvidevajo okrepljeno spodbujanje razvoja biogoriv druge ali tretje generacije iz neživilskih surovin, kot so lesni ostanki pri predelavi gozdne biomase, odpadki ali slama. "Biogoriva druge ali tretje generacije zaradi večje dostopnosti do gozdne biomase pomenijo za Slovenijo veliko razvojno priložnost," so ocenili.
Na energetski zbornici menijo, da bi morala država staviti na vse OVE, to je namreč prava diverzifikacija virov. "Vse vire, ki jih imamo na voljo, moramo znati izkoriščati, seveda na trajnostni način, saj ne govorimo le o energetski učinkovitosti, temveč tudi o učinkoviti rabi virov. Spodbujanje vseh razpoložljivih virov OVE je tudi pristop EU, kjer vse države dvigajo svoj delež OVE," je navedla Vučina Vršnak.
V deležu OVE v oskrbi z energijo v Sloveniji sta daleč v ospredju les in druga trdna biomasa, te je bilo v letu 2019 več kot osem odstotkov. Sledi hidroenergija s slabimi šestimi odstotki, vse ostalo prispeva okrog odstotka ali manj. "Je pa res, da je sončna energija povsem v ospredju pri rasti," je dejala.
"Sami sebe vidimo kot zeleno državo, v resnici pa izredno počasi dvigamo delež OVE, postopki za umeščanje v prostor se po izkušnjah družb vlečejo predolgo. Imamo se za zelene, pa veliko skupin nasprotuje vetru, hidroenergiji, termični obdelavi odpadkov ...," je kritična Vučina Vršnak.
Strateško podlago za zeleni preboj dajeta predvsem nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) in dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050. Po NEPN je do leta 2030 predvidenih za več kot 28 milijard evrov investicij, kar zahteva skoraj pet milijard evrov dodatnih vlaganj več kot v scenariju z obstoječimi ukrepi in od 200 do 250 milijonov evrov letno potrebnih spodbud za izvedbo, so navedli na ministrstvu.
Na ministrstvu največje izzive v prihodnjem obdobju vidijo v doseganju že sprejetih ciljev NEPN na področju OVE in pripravi na bistveno višje ambicije na področju OVE in URE do 2030, ter izvedbi pravičnega prehoda ob odločitvi opustitve rabe premoga in zagotavljanju nadomestnih zmogljivosti, ki hkrati prispevajo k zelenitvi energetike in zanesljivi oskrbi.
V času, ko države EU, tudi Slovenija, krepijo prizadevanja za zeleni preboj, pa je na veleprodajnih trgih prišlo do naraščajočih cen energentov, kar države skušajo blažiti z različnimi ukrepi. Slovenija je z novembrom znova uvedla začasno, za tri mesece, regulacijo marž trgovcev za kurilno olje. Za ranljive skupine, upokojence, kmete in invalide, je pomoč v obliki dodatka predvidena v novem protikoronskem zakonu, medtem ko naj bi energetsko intenzivnim podjetjem strošek energentov pomagala ublažiti z uredbo o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki je v medresorskem usklajevanju.
Na zbornici menijo, da je treba razmeram visokih cen nameniti najvišjo pozornost, saj da se ne ve povsem natančno, kako dolgo bodo še vztrajale. "Analitiki vsaj še nekaj mesecev ne vidijo večjih sprememb, saj smo sredi ogrevalne sezone, ko je povpraševanje na višku. V leto 2022 vstopamo v zahtevnih časih za vse in upamo, da zima ne bo prehuda in predolga," je še dejala Vučina Vršnak.
