Na območju severnega Jadrana so podjetja in ustanove iz Slovenije, Hrvaške in Italije začele oblikovati vodikov ekosistem. Projekt so imenovali vodikova dolina severnega Jadrana, od slovenskih partnerjev sta bila najbolj dejavna Salonit in Ecubes. Med slovenskim predsedovanjem svetu EU so v Novi Gorici organizirali mednarodno vodikovo konferenco, opaženi pa so bili tudi na Evropskem tednu vodika.
V ponedeljek pa je bil narejen korak naprej. Na sedežu hrvaškega ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj v Zagrebu so predstavniki Hrvaške, italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina in Slovenije podpisali pismo o nameri o ustanovitvi vodikove doline, so sporočili na spletni strani Furlanije. Pismo so podpisali za Slovenijo državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, za hrvaško državni tajnik Ivo Miletić, za Italijo pa predsednik Furlanije Massimiliano Fedriga.
Italijani vidijo številne koristi
»Furlanija bo dejavno sodelovala pri gradnji mednarodne vodikove doline, ki bo prvi pilotni projekt takšne vrste na ravni EU. S podpisom pisma o nameri smo položili temelje za bolj trajnosten razvojni model. V projekt nameravamo vključiti vse člene vodikove dobavne verige, od proizvodnje, hrambe, transporta do distribucije. Korist bodo imeli različni deležniki in različni sektorji,« je ob podpisu zatrdil Fedriga.
Oblikovanje vodikove doline se je začelo pred meseci z izmenjavo znanja, rešitev, raziskav, inovacij in priložnosti za skupne naložbe deležnikov, ki se zanimajo za delovanje v vodikovem sektorju. Projekt vodikove doline bo takšno sodelovanje še pospešil, so prepričani v Italiji. Oktobra so v Trstu organizirali tehnični sestanek predstavnikov iz treh držav, novembra delavnico v Novi Gorici in februarja delavnico v Zagrebu.
Priložnosti v povezavi s pristanišči
Furlanija, Slovenija in Hrvaška so tudi obmorska območja, za katera so zelo pomembne povezave pristanišč z zaledjem, je nadaljeval Fedriga. Vodikov sektor prinaša pristaniškim območjem tudi priložnosti za pridobitev zasebnih naložb v industrijo, vodik pa lahko uporabljajo tudi v prometu.
»S svojim podpisom so politični predstavniki treh območij zapečatili skupno politično voljo in okrepili sodelovanje med raziskovalnimi in inovacijskimi sistemi ter industrijo. Sodelovanje se bo z lokalno-regionalne ravni preneslo na nadnacionalno raven,« je napovedal predsednik Furlanije.
Vodik je pomemben za italijansko okrevanje
Furlanija - Julijska krajina ponuja slovenskim in hrvaškim partnerjem znanstveni in inovacijski ekosistem, ki ga sestavljajo tri regionalne univerze, raziskovalna telesa nacionalnega in mednarodnega pomena ter inovacijska središča, je dodala furlanska regionalna svetnica za delo in izobraževanje Alessia Rosolen. Po njenih besedah se v vodikovem sektorju že oblikujejo zavezništva in iščejo sinergije. Vzpostavljajo jih raziskovalne in izobraževalne ustanove in gospodarstvo. Vzpostavljajo se laboratoriji za pospešitev razogljičenja in energetskega prehoda v pristaniškem sektorju, logistiki, mobilnosti, v mestih pa tudi v ladijskem inženirstvu in jeklarski industriji.
Izkušnje in znanje, ki jih nameravajo trije deležniki iz treh držav združiti, bodo okrepila posamične zmogljivosti za razvoj inovativnih projektnih predlogov ter za pridobitev nacionalnega in evropskega financiranja. »V italijanskem načrtu za okrevanje in odpornost je rezerviran pomemben prostor za vodik. Obravnava ga posebej za energetski prehod, trajnostno mobilnost ter raziskave in izobraževanje. Upošteva pa voljo naše države, da razvije mednarodno konkurenčnost v verigi fotovoltaike-turbine-hidrolizerji-baterije,« je med drugim povedala Alessia Rosolen.
