Na bencinskem servisu na Kozini je Petrol postavil 300-kilovatni hranilnik električne energije z zmogljivostjo 210 kilovatnih ur. Hranilnik je povezan s stokilovatno hitro polnilnico in dvema ultrahitrima polnilnicama, ki zagotavljata moč do 350 kilovatov. Razvili so tudi nadzorni sistem za upravljanje moči in pretoka električne energije, z njim pa prilagajajo konične obremenitve v omrežju in na polnilnih postajah.
Živahno dogajanje
Polnilnice so zagnali konec prvega četrtletja lani. Do konca 2021 so vozniki na Kozini opravili 2.500 polnjenj in pretočili skoraj 40 megavatnih ur energije. Na ultrahitrih polnilnicah so opravili povprečno 2,7 polnjenja na dan, povprečno polnjenje je znašalo 22 kilovatnih ur. Na hitrih polnilnicah je bilo na dan 6,5 polnjenja, povprečno polnjenje je bilo 13,3 kilovatne ure.
Kakšni so prihranki
Sistem na Kozini prinaša prihranke. V Petrolu so jih razložili: »Iz omrežja se v hranilnik stalno črpa 40 kilovatov, kar pomeni, da privarčujemo do 300 kilovatov na mesec v vrednosti do 990 evrov, v enem letu 11.800 evrov, v 15 letih pa 178.200 evrov.«
Teorija in praksa polnjenja
Polnjenje na ultrahitri polnilnici pomeni, da lahko uporabnik v šestih minutah napolni vozilo za okoli 35 kilovatnih ur, kar omogoča slabih 200 kilometrov vožnje. Tako je v teoriji, priznavajo na Petrolu, v praksi je čas polnjenja daljši, glavni razlog pa so omejitve baterij v e-vozilih, ki določajo, s kakšno maksimalno močjo se lahko polni električno vozilo in kako dolgo lahko električno vozilo vzdržuje maksimalno moč polnjenja.
Razblinjeni miti
Dobra novica pa je, nadaljujejo v Petrolu, da »smo že dosegli stopnjo, ko uporabnik v nekaj minutah napolni električno vozilo za sto kilometrov vožnje«. In še: »S tem se razblinjajo miti o električnih vozilih oziroma strahovi morebitnih kupcev električnih vozil, da bo njihova pot za več ur daljša, kot bi bila z avtom, ki ima motor z notranjim izgorevanjem.«
Moč iz omrežja ni zagotovljena povsod
Pri postavitvi projekta na Kozini so naleteli na več izzivov. Prvič, na lokacijah, kjer je smiselna postavitev ultrahitrih 350-kilovatnih polnilnic, običajno ni zagotovljena zadostna moč iz omrežja. Še zlasti, če je ultrahitrih polnilnic več. Na Kozini so pridobili dodatno moč s hranilnikom električne energije.
Navodila v nasprotju z logiko
Drugi in največji izziv pa so sistemska obratovalna navodila SONDSEE, ki med drugim določajo, da je maksimalna moč priključitve hranilnika na omrežje 0,8 priključne moči na lokaciji, kar je »v nasprotju z logiko«, kajti, kot so pojasnili v Petrolu: »Ena od glavnih nalog hranilnika je povečanje priključne moči na lokaciji, kjer je zelo malo moči za električne polnilnice ali druge naprave oziroma projekte.«
Ponujanje sistemske storitve
Opravljajo tudi testiranja takšne povezave hranilnika z električnim omrežjem, ki bo omogočila izvajanje sistemske storitve ročne rezerve za povrnitev frekvence oziroma po starem terciarne regulacije. Kaj to pomeni? Hranilnik se bo vključil v elektroenergetski sistem, ko se bo pojavilo večje odstopanje od nazivne frekvence omrežja. Hranilnik bo nadomestil del izrabljene rezerve moči za avtomatsko povrnitev frekvence in tako pomagal pri vzpostavitvi normalnega stanja v elektroenergetskem sistemu.
Del mednarodnega projekta
Projekt je pilotni, vreden je bil skoraj 525 tisoč evrov. Polovica stroškov je bila namenjena hranilniku, polovica pa baterijam in gradbenim ter elektrodelom. Projekt so prijavili na razpis energetskih nagrad Časnika Finance.
Polnilnice in hranilnik so postavili v okviru evropskega projekta Next-E in ga deloma financirali iz instrumenta za povezovanje Evrope. Pri Next-E sodelujejo vodilne elektroenergetske, naftne in plinske družbe ter proizvajalci opreme. Ustvariti želijo interoperabilno in nediskriminatorno omrežje e-polnilnic na glavnem koridorju TEN-T v srednji in vzhodni Evropi. Sodelujejo slovaška, češka, madžarska in romunska enota skupine E.ON, šest enot Mola, hrvaški HEP, Petrol, BMW in Nissan. Projekt so končali decembra lani. Skupaj so postavili 222 hitrih in 30 ultrahitrih polnilnic.
