Zakaj bi upočasnitev podnebnih sprememb koristila slovenskemu gospodarstvu

Evroposlanci bodo ta teden glasovali, ali naj EU uvede tako imenovani čezmejni ogljični davek leta 2026 ali 2027. Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko pa je pojasnil, kako bodo s satelitskim merjenjem izpustov toplogrednih plinov podprli delovanje takšnega davčnega mehanizma.

Žiga Zaplotnik, raziskovalec, opozarja, da po nekaterih indicih na ravni EU lesne biomase ne bodo več šteli med ogljično nevtralne vire energije

Po izračunih EU bi morali v podnebno nevtralnost vložiti od šest do devet tisoč evrov na prebivalca; za Ljubljano to pomeni od 1,8 do 2,7 milijarde evrov v osmih letih.

Evropska komisija je objavila, katerih sto mest iz EU bo sodelovalo v misiji za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030

Prehod Slovenije v nizkoogljično družbo je največji projekt po osamosvojitvi Slovenije in eden od največjih izzivov za slovensko energetiko, gospodarstvo in državljane, so zapisali v strateškem svetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za energetski prehod.

Daljše in intenzivnejše suše ter bolj nestanovitni monsuni bodo spremenili ​​vremenske vzorce, ki so tisočletja omogočali trgovino in kmetijstvo

Evropska komisija bo predstavila ukrepe, s katerimi želijo leta povsem ustaviti uvoz zemeljskega plina iz Rusije. Predvidoma bo potrebnih za 195 milijard evrov naložb.