(prejeli smo) Energetika Ljubljana: zakaj trditve zdravniške zbornice ne držijo

V zadnjih dnevih smo zasledili več prispevkov, ki so povzemali izjavo Zdravniške zbornice Slovenije o sprejemu uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ker se v odzivu navaja tudi Energetiko Ljubljana, odgovarjamo na izpostavljen del:

“Če bodo koncesijo podelili podjetju Energetika Ljubljana, bo to podjetje dobilo koncesijo za sežiganje odpadkov v Ljubljanski kotlini za 30 let brez predhodne presoje vplivov na okolje in naše zdravje. Zavedati se moramo, da so naše kotline slabo prevetrene in da se pri sežiganju odpadkov v zrak sproščajo številne strupene snovi, ki škodujejo nosečnicam, razvoju otrok in povzročajo številne bolezni in prezgodnje smrti. Sprejeta uredba bo tako imela negativen vpliv na naše zdravje in okolje.”

Trditev Zdravniške zbornice Slovenije, da bi Energetika Ljubljana »lahko dobila koncesijo za sežiganje odpadkov v Ljubljanski kotlini za 30 let brez predhodne presoje vplivov na okolje …«, ne drži. Že pri umeščanja tovrstnih objektov v prostor je potrebno izvesti postopke celovite presoje vplivov na okolje. Poleg tega je potrebno izvesti postopke presoje vplivov na okolje za pridobitev gradbenega dovoljenja in pridobiti pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave še pred začetkom gradnje. Okoljevarstveno dovoljenje zavezuje objekt, da deluje pod ravnmi emisij, ki so povezane najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (BAT) za sežiganje odpadkov (izvedbeni sklep evropske komisije 2019/2010).

Poenostavljeno povedano: V primeru, da bi Energetika Ljubljana na javnem razpisu na podlagi uredbe pridobila koncesijo za opravljanje obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, službe ne bi mogla opravljati, če ne bi izvedla vseh potrebnih postopkov in pridobila vseh potrebnih dovoljenj.

Zaskrbljenost in z njo povezan očitek zdravniške zbornice pristojnemu ministrstvu sta zato odveč.

Vsebinsko gledano ne moremo mimo dejstev, ki jih navajamo v nadaljevanju in so privedla oziroma spodbudila državo, da je s sprejetjem uredbe pristopila k celovitemu in sistemskemu reševanju problematike mešanih komunalnih odpadkov (MKO). Sežiganje odpadkov je skladno z zakonom obvezna državna gospodarska javna služba. V Uredbi je tudi točno določeno, da bi se energijsko izrabil samo tisti del MKO, ki se ga po vseh izvedenih predhodnih postopkih predelave ne da več snovno uporabiti (reciklirati). Zakaj?

Slovenija se je pri ravnanju z odpadki znašla na točki preloma, če si to priznamo ali ne. Količine odpadkov se namreč ne zmanjšujejo po pričakovanjih. Imamo samo eno sežigalnico komunalnih odpadkov v Celju, njena zmogljivost ne zadostuje količini MKO, ki jih ni mogoče več reciklirati. Pozabljamo, da so to naši odpadki in, da smo zanje odgovorni mi. Naša odgovornost do ravnanja z odpadki se namreč ne konča, ko jih ustrezno ločene odvržemo v zabojnike in pustimo, da se jih odpelje čez naše meje, kjer jih največkrat uporabijo kot energent ali pa se za njimi izgubi sledljivost .

V hierarhiji ravnanja z odpadki, z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva, je energijska izraba nereciklabilnih mešanih komunalnih odpadkov navedena pred odlaganjem odpadkov na deponije. Pri tem se energijska vrednost odpadkov v procesu zgorevanja uporabi za proizvodnjo električne in toplotne energije.

Naj dodamo, da je cilj zero waste, ki mora ostati naša prioriteta - Ljubljana je prva prestolnica v Evropi, ki je pristopila k programu Zero Waste -, vendar je dejstvo, da smo od tega cilja še precej oddaljeni. Soočamo se tudi s problematiko zapiranja državnih mej, kar lahko omeji izvoz odpadkov, zato te razmere potrebujejo odločne ukrepe na ravni države.

Z objektom za energijsko izrabo komunalnih odpadkov, predelanih v RCERO Ljubljana, bi lahko:

● trajno rešili problem nereciklabilnih komunalnih odpadkov, ki nastanejo v procesu predelave v RCERO Ljubljana in jih sedajo večinoma izvažamo,

● mešane komunalne odpadke, ki smo jih ustvarili sami, koristno, bi energijsko uporabili in v praksi uresničili načelo krožnega gospodarstva pri ravnanju z mešanimi komunalnimi odpadki,

● trajno bi nadomestili približno 60 tisoč ton premoga, uvoženega iz Indonezije, ki ga sedaj uporabljamo v procesu proizvodnje v Energetiki Ljubljana,

● stabilizirali bi cene ogrevanja v našem daljinskem ogrevalnem sistemu,

● ustvarili bi pogoje za (vsaj delno) energijsko samozadostno oskrbo našega mesta in zmanjšali odvisnost od svetovnih trgov z energenti in cenovnih šokov, ki se na teh trgih dogajajo.

Za postavitev tovrstnega objekta v Ljubljani sta skladno z veljavnim občinskim prostorskim načrtom iz leta 2010, ki ga je potrdil mestni svet MOL, predvideni dve lokaciji:

1. ob Zaloški cesti, ki zajema prostor in energetsko infrastrukturo, s katero upravlja Energetika Ljubljana (proizvodna enota TE-TOL) in

2. ob Letališki cesti (pri obvoznici).

Predlog najprimernejše lokacije bo izoblikovan po izdelavi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki je v pripravi. Potrditev predloga bo izvedena po opravljenem postopku javne obravnave vseh zainteresiranih občanov. Formalno veljavnost izbora bodo sprejeli in potrdili mestni svetniki, ki so izvoljeni v mestni svet MOL.

Kot snovalci projekta za energijsko izrabo odpadkov smo in bomo ostali zavezani k dialogu in odprti komunikaciji z vsemi ključnimi deležniki, od civilne družbe, odločevalcev, do stroke, katere zelo pomemben del predstavlja tudi Zdravniška zbornica Slovenija. Z učinkovitim komuniciranjem želimo argumentirano odgovoriti na vsa vprašanja in razjasniti tudi morebitne netočne informacije.

dr. Marko Agrež, tehnični direktor, Energetika Ljubljana