Zanemarjamo odločitev evropske komisije, ki je s programom RepowerEU sklenila, da se znebimo odvisnosti od ruskih energentov precej pred letom 2030, je opozoril minister za infrastrukturo Bojan Kumer in nadaljeval: »Še vedno slišimo, da se bomo mogoče kdaj vrnili k prejšnji praksi. Ne, ne bomo se! Živimo na celini, na kateri so sprejete nekatere politične odločitve in jih je treba spoštovati. Treba je iskati rešitve za težave, ne pa težav v rešitvah.«
Bojan Kumer je govoril v petek na konferenci, ki so jo organizirali SAEE Slovenska sekcija za energetsko ekonomiko, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani (EF) in Center poslovne odličnosti EF. Združenje SAEE je sekcija Energetske zbornice Slovenije in slovenska podružnica mednarodne organizacije za energetsko ekonomiko, je pojasnila Nevenka Hrovatin z EF.
Zeleni dogovor je po 24. februarju še pomembnejši
Vrnimo se k nastopu ministra Kumra. Kot je povedal, je treba po 24. februarju evropsko energetiko temeljito spremeniti: »Velikopotezni cilji zelenega dogovora so čez noč postali še pomembnejši. Čas za dvomljivce o zelenem dogovoru je minil. Dejstvo pa je, da smo naredili premalo.« Če bi iz obnovljivih virov pridobili več energije, bi bilo breme energetske krize po ministrovih besedah gotovo manjše. »Zdaj je vlaganje v doseganje ciljev zelenega dogovora obvezno.«
Do konca leta bi lahko zmanjšali potrebe EU po ruskem plinu za dve tretjini. Evropska komisija načrtuje več ukrepov za dopolnitev zalog zemeljskega plina za prihodnjo zimo. Jeseni bo objavila tretji razpis za velike projekte. Sredstva za podporo neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv se bodo podvojila in bodo znašala približno tri milijarde evrov, je naštel Kumer.
Kako bomo zmanjšali porabo energije
V okviru prenove nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) bodo delež sredstev za raziskave in razvoj dvignili z odstotka BDP na tri odstotke, je napovedal minister. Zlasti želijo spodbuditi tehnologije daljšega hranjenja energije, tehnologije, ki spodbujajo učinkovito uporabo energije, in tehnologije, ki bodo pomagale razogljičiti industrijo.
Pri prenovi NEPN bodo predlagali nove energetske in podnebne cilje, je dodal Stane Merše z Instituta Jožefa Stefana, ki vodi konzorcij podjetij za prenovo. Evropska komisija je predlagala, da Slovenija do leta 2030 doseže vsaj 35-odstotni delež obnovljivih virov v bruto končni porabi energije. Spomnimo, lani je bil delež 24,1 odstotka.
Spreminja se tudi cilji pri učinkoviti uporabi energije. Končna poraba energije je bila v zadnjih letih okoli 57 ali 57 teravatnih ur, leta 2020 pa je zaradi epidemije upadla na skoraj 52 teravatnih ur. V NEPN je bil postavljen cilj okoli 55 teravatnih ur. Po programu Pripravljeni na 55 bi morala do leta 2030 upasti na dobrih 52 teravatnih ur, po programu RepowerEU pa na 48,5 teravatne ure.
Dobre razmere za trgovce z energijo
Razmere na energetskih trgih so za trgovce dobre. Trgovci namreč potrebujejo nihajnost, pa je ob krogli mizi zatrdil član uprave GEN-I Dejan Paravan. Veliko trgovcev z energijo, tudi GEN-I, v teh okoliščinah zelo dobro posluje. »Z dobrim rezultatom pri trgovanju nadomeščamo upad, ki ga imamo ob sprejemanju novih odjemalcev. V zadnjem letu smo sprejeli več kot 70 tisoč novih odjemalcev električne energije. Kljub temu bomo do konca leta ohranili cene pod reguliranimi, saj smo obljubili takšne cene še pred uvedbo regulacije.«
Spomnil pa je, da imajo družbe, ki ščitijo svoje cene na energetskih trgih, težave zaradi velikih skokov cen. Konec avgusta je cena v enem dnevu skočila za 300 evrov za megavatno uro, na tisoč evrov. Trg je bil ob takih skokih zelo plitek, trgovanja skoraj ni bilo, zato je bilo mogoče že z nekaj posli povzročiti takšne spremembe. Sprožijo se zahteve po dodatnih jamstvih za trgovanje, banke zahtevajo dodatna sredstva za kritje visokih cen. »Če v tistem trenutku nimaš na računu več milijonov ali več sto milijonov evrov, lahko klirinška banka uvede avkcijo, na kateri se pozicije trgovca prodajo z velikim diskontom.« Paravan je še spomnil, da na organiziranih delniških skokih ustavijo trgovanje, če so skoki cen zelo veliki, na borzah elektrike pa takšne ustavitve ni.
Priznanja za najboljše študentske izdelke
Na konferenci sta sodelovala tudi predstavnika agencije za sodelovanje evropskih energetskih regulatorjev ACER Rafael Muruais Garcia in Patrick Luickx. Predstavila sta integracijo evropskega trga električne energije in elemente, ki bi jih lahko vpeljali v dizajn trga elektrike.
Podelili so tudi študentsko nagrado in dve priznanji za najboljši prispevek v ekonomiki energetike. Prvo nagrado je dobil Janez Dolšak za ocenjevanje učinkovitosti celotne porabe energije v stanovanjskih stavbah slovenskih gospodinjstev, priznanji pa sta prejela Ivana Jovović za študijo o energetsko učinkovitih prenovah gospodinjstev v Sloveniji s poudarkom na socialnem kapitalu in življenjskemu slogu ter Marko Halužan za nalogo o vplivu proizvodnje iz obnovljivih virov na cene električne energije.