Evropska komisija je gradnjo dveh novih reaktorjev v Paksu, ki leži približno sto kilometrov južno od Budimpešte, odobrila marca 2017. Avstrija, ki je ena najbolj gorečih nasprotnic širjenja jedrske energije v EU, pa je približno leto dni pozneje zoper sklep vložila tožbo na Sodišče EU.
Po ocenah Dunaja je komisija ugotovila, da nuklearka, katere širitev finančno podpira Rusija, nikoli ne bo dobičkonosna brez obsežne državne pomoči, v tožbi pa je navedla tudi domnevne kršitve pravil EU o državnih pomočeh in javnem naročanju ter glede izkrivljanja konkurence na notranjem trgu in neenake obravnave proizvajalcev elektrike.
Splošno sodišče je argumente zavrnilo, Avstrija pa se lahko pritoži še na sodišče EU, so v sredo sporočili iz osrednje sodne ustanove EU.
Ruske banke naj bi za projekt zagotovile okoli 80 odstotkov sredstev, investicija pa naj bi po ocenah izpred nekaj let znašala okoli 12 milijard evrov. Ruski jedrski velikan Rosatom je dovoljenje madžarske agencije za jedrsko varnost za projekt dobil letos poleti. Nova reaktorja naj bi imela moč 2,4 gigavata.
Nuklearka v Paksu je bila zgrajena konec 80. let dvajsetega stoletja in zagotavlja približno 40 odstotkov porabe električne energije na Madžarskem. Strokovnjaki opozarjajo, da bo Madžarska z novo nuklearko povečala odvisnost od Rusije, od katere je močno odvisna tudi pri plinu in nafti, kar se je pokazalo pri ravnanju Budimpešte po ruskem napadu na Ukrajino.
