ELES je sposoben doživeti trajnostni razvoj infrastrukture za dekarbonizacijo prometa in ogrevanja z električne in neelektrične plati, z vidika investitorjev in uporabnikov, z vidika razpoložljivosti infrastrukture in z vidika cene elektrike, je med drugim povedal direktor družbe ELES Aleksander Mervar. Povedano z drugimi besedami, ELES je pripravljen na turbulence leta, ki prihaja, in tudi na poznejša leta.
Letos ste v družbi ELES končali več velikih projektov: Sincro.Grid, Nedo, Cirkovce–Pince. Kako naprej? Kateri razvojni projekti bodo v Elesu zaznamovali leto 2023?
Leto 2023 bodo zaznamovali uradni začetek velikega investicijskega projekta pametnih omrežij GreenSwitch, zaključevanje raziskovalnega projekta OneNet, nova partnerstva na področju ogrevanja in nekaj večjih mejnikov na področju elektroprometnega sistema.
ELES vodi iskanje rešitev za izzive, ki so se še pred kratkim zdeli nerešljivi: e-polnjenje velikih moči, veliki sistemi daljinskega ogrevanja brez fosilnih virov, stabilnost distribucijskega omrežja v novih razmerah in drugi. Zakaj ste se intenzivno usmerili v iskanje takšnih rešitev, kar sicer ni neposredna Elesova naloga?
Če izpadeta TEŠ ali NEK, je za zagotavljanje izpadle moči v najbolj kritičnih sekundah in minutah po dogodku odgovoren izključno ELES. Samo ELES ima pregled in odgovornost nad elektroenergetskim sistemom kot celoto. ELES edini odgovarja za to, da ne glede na obseg težav Slovenija ne doživi električnega mrka. Odgovornosti vseh drugih družb v Sloveniji so omejene na manjše oziroma specifične izzive.
Takšno razumevanje in delovanje, ki je v naših genih in izhaja iz zakonske pristojnosti Elesa kot sistemskega operaterja, je zelo drugačno od splošnega prepričanja, da ELES skrbi le za prenosno elektroenergetsko omrežje in da v elektroenergetiki velja nekakšna pluralna ureditev. Izzivi, ki jih navajate v vprašanju, so prav takšne, sistemske narave in bodo vsi zelo neposredno vplivali na elektroenergetski sistem kot celoto, zato jih na Elesu obravnavamo kot našo neposredno nalogo.
Elektrike ni dovolj samo prenesti ali distribuirati po omrežju, torej poskrbeti za ojačitve omrežja, treba je tudi zagotoviti njeno stabilno proizvodnjo za pokrivanje odjema ne glede na letni čas in morebitne težave z lokalnimi viri.
Vprašanje, ali bo imela Slovenija dovolj elektrike za e-mobilnost in toplotne črpalke, je strokovno vprašanje, ki je neposredno povezano prav z družbo ELES. Če nanj pogledate sistemsko, lahko najdete rešitev, sicer pa je to težko vprašanje. Letos so odjemalci prvič ugotovili, da je lahko cena elektrike ob posebnih razmerah tudi izredno visoka. Menimo, da se bodo takšna leta v prihodnosti, predvsem po letu 2030, še ponovila. Javne polnilnice, ki jih danes srečujete v Sloveniji, in individualne toplotne črpalke so le košček v mozaiku pravih sistemskih rešitev.
Z drugimi besedami, Slovenija potrebuje več kot to. Nujno in takoj. Za dodatno proizvodnjo iz sončnih virov moramo spodbuditi oblikovanje novega odjema. Odjemalce toplote moramo osvoboditi priklenjenosti na samo en energijski nosilec. ELES je trajnostni razvoj infrastrukture za dekarbonizacijo prometa in ogrevanja danes sposoben doživeti z električne in neelektrične plati, z vidika investitorjev in uporabnikov, z vidika razpoložljivosti infrastrukture in z vidika cene elektrike.
Tudi distribucijska omrežja smo s projekti prečesali predvsem s te sistemske perspektive. Elesove sistemske rešitve na področju prometa prepoznate po imenih E8 in Pentlja, na področju ogrevanja pa pod imenom KODO. S tem Sloveniji pomagamo, da se iz scenarijske ravni pomakne na izvedbeno raven razogljičenja. Ko preobrazbo elektroenergetskega sistema pogledamo s perspektive defosilizacije prometa in defosilizacije ogrevanja, opazimo očitno vrzel v koordinaciji, kar od Elesa kot sistemskega operaterja zahteva, da se izpostavi ter vodi proces razvoja in implementacije pravih sistemskih rešitev.
Kakšna so pričakovanja glede obremenitev elektroenergetskega omrežja v prihodnjih mesecih? Govorimo o obremenitvah prenosnega omrežja in, če je mogoče, tudi distribucijskega.
Velikih sprememb ne pričakujemo, predvsem ne v smeri povečanih obremenitev. Na splošno se gospodarstvo v Sloveniji in tudi širše zaradi visokih cen električne energije ohlaja, kar v zadnjih mesecih zaznavamo kot zmanjševanje odjema s prenosnega sistema. Pričakujemo, da se bo ta trend še nekaj časa nadaljeval.
Katere reforme trga z elektriko bi bile smiselne, katere pa ne?
Pri posegih na trg je treba biti zelo previden. Če pogledamo, kje so bili trgi z električno energijo pred desetimi leti in kje so danes, ugotovimo velikanske razlike, tako v smislu povečane učinkovitosti izmenjave med državami kot mehanizmov delovanja. Pred desetimi leti bi Slovenija zelo težko »preživela« 90-odstotno uvozno odvisnost, ki smo ji bili priča v nekaterih urah oktobra zaradi zaustavitve obeh največjih proizvodnih enot. Z mehanizmi, ki sestavljajo enotni evropski trg danes, smo to obdobje preživeli popolnoma brez pretresov.
Ukrepi, kot so cenovne kapice, so kratkoročno sicer dobrodošli, vendar po drugi strani odjemalcem ne pošiljajo pravega sporočila. Visoke cene namreč sporočajo, da je treba zmanjšati porabo ali pa povečati proizvodnjo. Zdi se, da je ta hip večja fleksibilnost pri porabi. Zelo nizke cenovne kapice pa po drugi strani odjemalcem dajejo lažen občutek nespremenjenih razmer. Žal je treba z ukrepi fiskalne politike države tudi to razliko nekako pokriti. To breme pa prav tako nosijo odjemalci.
Prepogoste spremembe »pravil« na trgu pošiljajo zelo mešane signale investitorjem v nove proizvodne zmogljivosti. V tem smislu je lahko nenehno spreminjanje pravil kontraproduktivno in odvrača investitorje od novih investicij, za katere pa vemo, da so nujno potrebne. Visoke subvencije v sončne elektrarne v zadnjem desetletju so imele v evropskem prostoru zelo podoben učinek, saj v razmerah cen med 30 in 50 evri za megavatno uro nobena od novih investicij ni bila vzdržna. Kakšen je učinek takšne politike, vidimo danes.
Velik del EU se zavzema za skupni nastop pri nabavah plina. Je mogoče potegniti vzporednico in se zavzeti za skupen nastop slovenskih trgovcev pri nabavi elektrike v tujini?
Ni mogoče. Elektrika ni plin. Tega lahko skladiščimo v enormnih količinah, elektrike ne. Primarne dobavitelje plina lahko preštejemo na prste dveh rok, pri elektriki jih je peščica.
Lahko z odločitvijo o JEK2 čakamo do 2027?
Menim, da ne. Zgodil se nam bo drugi šesti blok TEŠ. Zakaj? Jedrska energija doživlja renesanso. Kup novih naročil. Vse to povzroča rast jedrske tehnologije in podaljšuje roke izvedbe. Vendar se moramo pred tem pri nas dogovoriti, kakšna je naša sprejemljiva uvozna odvisnost tako na urnih ravneh kot na letni ravni. Ne pozabimo, da imamo termičnih čezmejnih prenosnih zmogljivosti za petkrat več, kot je konična poraba.
Kako drag zemeljski plin spreminja pristop do zagotavljanja rezervnih proizvodnih zmogljivosti? Kako smiselna je gradnja novih plinskih elektrarn v zdajšnjih razmerah?
Cene plina se bodo znižale. Če se bo delež proizvedene električne energije iz razpršenih obnovljivih virov povečeval, bomo potrebovali rezervne zmogljivosti. Razen če se odločimo in špekuliramo, da bo elektrike iz uvoza vedno dovolj. Še en vidik. Z razvojem tehnologij za hrambo presežkov električne energije v obliki zelenega vodika lahko tega v prihodnosti uporabimo tudi v teh, rezervnih zmogljivostih. Če se za NEK 2 ne bomo odločili, bodo te nove, plinske zmogljivosti pri pet tisoč do sedem tisoč megavatih instaliranih zmogljivosti obnovljivih virov energije (OVE) nujne.
Kakšen razvoj storitev za rezanje konic porabe pričakujete?
Na podlagi interventnega zakona bomo pripravili razpis, v okviru katerega bodo odjemalci lahko proti plačilu znižali svoj odjem. S tem bodo zmanjšane konice na prenosnem omrežju, vendar gre v tem primeru za kratkoročen ukrep, ki je predviden za prve tri mesece leta 2023, zato opaznejšega razvoja te storitve ne pričakujemo. Ne izključujemo pa pozitivnega učinka na razvoj drugih storitev izravnave, ki jih uporablja ELES.
Kako pa potekajo priprave na razpis, na katerem bodo industrijski odjemalci ponudili možnost začasne ustavitve (dela) proizvodnje proti plačilu?
Priprave na razpis intenzivno potekajo tudi v sodelovanju s potencialnimi ponudniki. Objavo razpisa pričakujemo v drugi polovici decembra.
Prosim, napovejte vlogo hranilnikov v elektroenergetskem sistemu.
Na področju obratovanja elektroenergetskih sistemov, za doseganje cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050 pomeni poseben izziv zagotavljanje ustrezne fleksibilnosti moči. Da se bo elektroenergetskemu sistemu zagotovila ustrezna sposobnost prilagajanja dinamiki obremenitev, bodo pomembno vlogo imeli hranilniki električne energije. Dejansko se tipičen čas praznjenja baterij meri v urah, čas praznjenja črpalnih hidroelektrarn in sezonskih hidroelektrarn v nekaj urah do nekaj mesecih. Te tehnologije imajo že danes pomembno vlogo in sodelujejo pri zagotavljanju fleksibilnosti v vseh časovnih okvirih, ki jih zajemajo sistemske storitve. Dolgotrajnejše hranjenje in večje kapacitete fleksibilnosti bodo zagotovljeni predvsem s povezovanjem s sektorji industrije, ogrevanja in mobilnosti.
Kako ocenjujete projekt velikih baterijskih hranilnikov, ki ga vodi NGEN? Kakšen je njegov pomen za energetiko v Sloveniji in tudi regionalno?
NGEN zelo ambiciozno in z velikimi vložki v baterijske hranilnike električne energije vstopa na trg storitev izravnave, kar pozitivno vpliva na konkurenčnost na trgu teh storitev v Sloveniji. Treba pa se je zavedati, da so baterijske tehnologije še razmeroma nove in zahtevajo velike finančne vložke. Običajni tržni mehanizmi tako ne izpolnjujejo vedno pričakovanj investitorjev v te tehnologije, saj v vsakem trenutku ne zagotavljajo pričakovanega donosa.
Evropska komisija zahteva petodstotno znižanje konične moči. Je mogoče del tega znižanja opraviti s hranilniki energije?
S hranilniki električne energije lahko premaknemo porabo, ne moremo pa je zmanjšati, kot to zahteva interventni zakon.
Sistemske storitve bodo vse bolj uvajali tudi v distribucijskih omrežjih. Se bo zato vloga sistemskih storitev v prenosnih omrežjih spremenila?
Zaradi uvajanja sistemskih storitev na distribucijskem omrežju se vloga sistemskih storitev v prenosnem omrežju ne bo opazneje spremenila. Bodo pa spremembe na distribucijski ravni vplivale tako na potrebne obsege storitev kot tudi na večjo razpoložljivost virov za njihovo izvajanje. Poleg tega v prihodnosti pričakujemo dodatne sistemske storitve, povezane z reševanjem zamašitev v sistemu in zagotavljanjem dinamične stabilnosti elektroenergetskega sistema.
Se bo spremenil odnos med prenosnim in distribucijskimi operaterji? Kakšna organizacija upravljanja sistemskih storitev bi bila smiselna?
Odnos med operaterji je določen z regulativo, vsekakor pa je nujno učinkovito sodelovanje operaterja prenosnega sistema z operaterji distribucijskih sistemov pri pripravi zahtev in nadzoru nad izvajanjem. Koordinirano sodelovanje namreč zagotavlja bolj optimalno angažiranje virov, kar znižuje stroške sistemskih storitev.
Lahko pričakujemo zaostritev zahtev do nosilcev bilančnih skupin? Na primer povečanje penalov za odstopanja ali celo uvedbo prepovedi odstopanj?
Zaradi razmer na trgu ne. Je pa s 1. januarjem 2023 predviden prehod na tako imenovano enotno ceno odstopanj. To pa je posledica evropske uredbe, ki zahteva harmonizacijo mehanizmov obračuna odstopanj med članicami. Zato je zaradi spremembe mehanizma pričakovati v povprečju nekoliko višje stroške za bilančne skupine, ki pa bodo z vidika končnih odjemalcev nevtralizirani s presežki pri operaterju prenosnega sistema in posledično pozitivnim učinkom na omrežnino.
V Elesu ste označili območja, na katerih bo mogoče priključiti velike sončne elektrarne. Kakšen je odziv investitorjev?
Letos je ELES samoiniciativno izdelal pregled možnosti vključitve večjih polj sončnih elektrarn na prenosno omrežje, pri čemer je bil glavni cilj identificirati primerne lokacije, kjer sta možni hitra postavitev in strnjena proizvodnja sončnih elektrarn večjih moči. Gre povečini za degradirana območja, za območja energetske infrastrukture in druga potencialno primerna območja, ki so po prostorskih aktih že danes primerna za namestitev sončne proizvodnje, hkrati pa so tudi razmeroma blizu energetske infrastrukture.
Odziv investitorjev je dober in pozdravljajo take iniciative, do danes pa smo od njih prejeli kar nekaj povpraševanj o možnih lokacijah. Pri tem gre večinoma za večje investitorje, ki so že pred tem načrtovali nove proizvodne zmogljivosti in prihajajo na preverbo lokacij. Izkušnje kažejo, da so lokacije, ki so jih kot ustrezne prepoznali investitorji, v neposredni bližini oziroma se prekrivajo s področji, ki jih je prepoznal ELES, kar investitorje navdaja z optimizmom za izvedbo načrtovanih projektov.
Kakšne so vaše napovedi za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije? Kaj bo prinesla odprava neto meritev?
Na podlagi lastnih ocen o prihodnjih cenah električne energije menim, da tudi po prenehanju ugodnosti, ki jih prinašajo neto meritve, investicije v mikro sončne elektrarne ne bodo zamrle. Še več, pričakujem, da se bo povečalo število investicij v sončne elektrarne moči megavat in več. Matematika je pač zelo eksaktna veda! Bo pa treba delovanje elektroenergetskega sistema dopolniti, predvsem s tako imenovanimi rezervnimi zmogljivostmi, kot so plinski bloki odprtega ali kombiniranega tipa.
Kakšni so načrti s slovensko borzo elektrike BSP?
Praktično je naša strategija uresničena. Odkupili smo 50-odstotni delež od Borzena. BSP bo postal hčerinska družba regionalne borze ADEX, s sedežem v Ljubljani. ELES pa tretjinski lastnik, skupaj z borzo EPEX in srbsko borzo SEEPEX. V drugem koraku se nam mogoče priključi še madžarska borza HUPX.
Kakšne izzive pričakujete pri implementaciji novega akta o omrežnini? Uvedba je bila preložena za leto dni. So tehnološke ovire zahtevne?
Nič posebnega. Smo pripravljeni. Sodelujemo z agencijo za energijo in se pravočasno odzivamo na prihajajoče spremembe, tudi s področja regulative.
Kaj bi bilo treba upoštevati pri prenovi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN)?
Prenova NEPN se je začela letos in bo končana predvidoma v sredini leta 2024, z nekaj pomembnimi vmesnimi mejniki. Prenova poteka v okviru konzorcija partnerjev pod vodstvom Instituta Jožefa Stefana, v Elesu pa sodelujemo pri prenovi dokumenta kot eden od partnerjev konzorcija. Med pripravo je bilo izvedenih več javnih posvetovanj, v okviru katerih je mogoče narediti skupne zaključke, da mora biti naslednji NEPN ne samo strateške, temveč tudi izvedbene narave, čemur bodo partnerji konzorcija v prihodnje namenjali veliko pozornosti.
Izzivov, na katere se mora NEPN osredotočiti in nanje odgovoriti, je zelo veliko, v ospredju so vsebine v zvezi z zagotavljanjem ustrezne stopnje samooskrbe Slovenije, nadaljnjim razvojem pametnih omrežij in povezovanjem elektroenergetike z drugimi energetskimi sistemi, s čimer bo mogoče v prihodnosti zmanjševati vpliv na elektroenergetsko omrežje, povečati njegovo izkoriščenost in s čezsektorskim povezovanjem povečati izkoriščenost drugih energetskih sistemov. V ospredju so tudi problematika sezonskega hranjenja in novih tehnologij sezonskega shranjevanja ter izziv digitalizacija energetike, pri čemer bo ob cilju poenotenja razvoja celotne energetike smiselno izdelati nacionalne smernice digitalizacije in tako zagotoviti koordinirane aktivnosti.
Kako deluje tako imenovana krizna skupina energetikov pri ministrstvu za infrastrukturo?
Krizno skupino je ustanovil minister mag. Bojan Kumer 15. julija 2022 na podlagi sklepa vlade. Krizni skupini sta dve, ena za področje elektroenergetike, druga za področje plina. Menim, da smo v tem času sprejeli veliko odločitev, ki so že in še bodo omogočile lažje premoščanje trenutnih razmer v energetiki. Nekaj naših usmeritev je našlo svoj prostor tudi v interventni zakonodaji. Eden izmed sklepov je bil, na podlagi mojega predloga, tudi neobratovanje TEŠ v obdobju od 15. oktobra do 5. decembra letos.
Ob zamenjavah vlade neredko privrejo zamisli o spremembah pri organizaciji slovenske elektroenergetike. Bi bile v zdajšnjih zaostrenih razmerah spremembe smiselne? Katere?
Svoj pogled sem napisal konec leta 2014 za takratnega predsednika vlade dr. Mira Cerarja. Kaj sem predlagal? Združitev obeh proizvodnih stebrov kot pogodbeni koncern, ki ima štiri hčerinske družbe za proizvodnjo – hidro, termo, jedrska in OVE, ima hčerinsko družbo za trženje in hčerinsko družbo za prodajo. Združitev elektrodistribucij v holding. Ukinitev Borzena, funkcija organizatorja trga se prenese na ELES, Center za podpore gre na primer v Eko sklad. Izmed mojih predlogov je bilo uresničeno le statutarno večinsko lastništvo Republike Slovenije v Plinovodih. Stoodstotno v lasti Republike Slovenije ostajata prenosna in distribucijska infrastruktura, pri preostalih pa možnost vstopa domačega ali tujega zasebnega kapitala.
Se je v zadnjem letu spremenila miselnost v slovenski elektroenergetiki? Še pred kratkim je bilo na vsakem koraku slišati, da »to ne gre, ono ni mogoče«, zdaj pa se vse bolj govori o iskanju rešitev.
Nekje da, nekje pa čisto nič. Še vedno je kup izgovorov, zakaj se nekaj ne da. Ne potrebujem veliko časa, da empirično te »ne« razgalim kot neresnico. Veste, najlepše je, da se kot direktor ne izpostaviš, voziš svoj posel po preverjeni, utečeni poti. Vsaka novost potrebuje dodatno energijo, dodaten čas, seveda tudi dodatne finančne vire.
ELES je državna družba, a javnost vsaj zadnja leta nima občutka, da bi politika kaj občutneje vplivala na Elesovo poslovanje. Je vtis pravilen? Kako to?
Če sem iskren, me takšna vprašanja naredijo nervoznega. Nihče ne pogleda, kaj je bilo narejenega na primer v zadnjih devetih letih, odkar sem direktor. Več sto milijonov prihrankov, na razpisih za evropski sklad CEF trikrat najboljši projekt, skupaj z NEDO in Hitachijem leta 2020 najboljši projekt pametnih omrežij v svetovnem merilu, dokončanje polmilijardnega investicijskega cikla, kup nagrad, priznanj tako s področja delovanja ELES, varnosti, korporativnega komuniciranja, najboljša letna poročila. In še bi lahko našteval. Se pa kot direktor zelo zavedam, da ELES ni moje podjetje, da je stoodstotno v lasti državi in da je moja skupščina vlada Republike Slovenije. Katerakoli vlada, katerikoli minister, vedno se bom trudil, da bo ELES stoodstotno izpolnjeval naloge, za katere se od nas pričakuje, da so opravljene kakovostno in v rokih.
Se strinjate, da zdajšnja generacija elektroenergetikov še ni bila pred tako velikimi izzivi, kot so v zadnjem letu?
Seveda. Imamo tri ključne izzive. Prvi je povezan s turbulentnimi časi zaradi borznih cen električne energije, ocenjujem, da se bo položaj umiril v letu 2024, vendar na precej višji ravni veleprodajnih cen. Drugi izziv, srednjeročni, je tako imenovani zeleni prehod in z njim povezana preobrazba predvsem distribucijskega omrežja s kopico novih elektroenergetskih storitev, če skrajšam, v katerih bodo čedalje večjo vlogo imeli končni porabniki. Še najbolj zamujamo pri sprejemanju strategije, kateri proizvodni viri za proizvodnjo električne energije v prihodnje bodo nosilni. Sam stavim na trojček jedrska, hidro in OVE sonca.
V javnosti slišimo mnenje, da bi morali v pregretih energetskih razmerah vi osebno večkrat javno nastopiti, ker z vašimi ocenami delujete pomirjujoče. Boste?
Vedno sem in vedno bom.
