V knjižnici v Lendavi so postavili hranilnik latentne toplote na parafinski osnovi in stavbo povezali z daljinskim ogrevanjem na geotermalno energijo.
Lendavska knjižnica je v spomeniško zaščiteni nebaročni vili notarja Oszkárja Laubheimerja. Stavba je bila zgrajena leta 1906 in bila eden zadnjih objektov, ki se je ogreval na fosilno gorivo, kurilno olje. Ogrevanje je bilo energetsko zelo neučinkovito, so zapisali v prijavi na energetski razpis.
Dve fazi energetske prenove
Rešitev so izvedli v dveh fazah:
● stavbo so najprej priključili na geotermalni sistem daljinskega ogrevanja v Lendavi,
● potem pa so vgradili dva tisočlitrska jeklena zalogovnika, polnjena s parafinskim, fazno spremenljivim materialom.
Hkrati z zalogovnikoma so vgradili naprave za meritve ter električne in mehanske dele za prenos energije. Meritve energije in prihrankov so zagotovili s sistemom on-line energetskega knjigovodstva s samodejnim odčitavanjem in zajemom podatkov.
Zakaj zalogovnik pri geotermalni energiji?
V Lendavi ogrevajo z geotermalno energijo 614 stanovanjskih enot s skupno ogrevano površino 65 tisoč kvadratnih metrov. Skupaj porabijo približno pet tisoč megavatnih ur toplote na leto. Knjižica je zadnji objekt v toplovodni vrsti, temperature na izhodu toplovoda so v najhladnejših dnevih od 55 do 60 stopinj. Večstanovanjski objekti, ki so priključeni pred knjižnico na daljinsko ogrevanje, temperaturo za knjižnico dodatno znižajo.
Rešitev so našli v parafinskem zalogovniku, ki ima boljše energetske lastnosti od klasičnih vodnih zalogovnikov, poleg tega pa potrebuje manj prostora in je zato primeren za lokacije, kjer je prostorska stiska.
S parafinskim hranilnikom so rešili tudi težavo, ki so jo povzročile nizke temperature. Objekt ima namreč radiatorski sistem, ki zahteva višje temperature.
S hranilnikoma lahko ogrevajo knjižnico brez uporabe toplote neposredno iz sistema daljinskega ogrevanja pri največji moči 70 kilovatov najmanj dve uri. Hranilnik uporabljajo v času, ko drugi objekti odvzemajo največ toplote, kar je predvsem ob zgodnjih jutranjih urah.
Kaj je latentni hranilnik?
Pri latentnem hranilniku se spremeni agregatno stanje medija, v lendavskem primeru parafina v stožcih. Agregatno stanje se spremeni pri prehodu toplote skozi material, kar je glavna prednost parafinskega hranilnika pred klasičnim vodnim hranilnikom.
Fazno spremenljiva snov med taljenjem, med 43 in 46 stopinjami, ali strjevanjem, med 42 in 43 stopinjami, shrani oziroma sprosti veliko količino toplote na račun svoje notranje energije. Zmogljivost shranjevanja je 14,6 kilovatne ure na 15 stopinj Kelvina. S parafinskim hranilnikom lahko shranijo toploto precej dlje kot z vodnim zaradi manjše izgube temperature in boljše zmogljivosti prenosa toplote, so pojasnili na lendavski občini, kjer so prijavili razpis.
Rešitev za zaščitene stavbe
Naložba je pilotna in je del evropskega projekta Store4HUC. Projekt je potekal od aprila 2019 do marca 2022 v okviru programa Interreg za srednjo Evropo. V okviru projekta so razvijali rešitve za obnovljive vire energije in njihovo shranjevanje v zgodovinskih in zaščitenih stavbah. V takšnih stavbah sta oskrba z obnovljivo energijo in shranjevanje energije zahtevna, ker na stavbi ni dovoljeno izvesti vidnih sprememb, namestitev hranilnikov pa je pogosto težavna.
V Lendavi ogrevajo z geotermalno energijo največ objektov v državi, in sicer skoraj polovico javnih stavb in okoli 80 odstotkov večstanovanjskih stavb. Knjižnica je zadnji objekt, priklopljen na toplovod, temperature na izhodu dosežejo tam samo okoli 50 stopinj.
S priklopom na sistem daljinskega ogrevanja so zmanjšali porabo energije v knjižnici za 31,6 megavatne ure oziroma za 37 odstotkov na leto. Stroške energije za ogrevanje so znižali za skoraj pet tisoč evrov na leto, kar pomeni 59-odstotni prihranek. Izpuste ogljikovega dioksida pa so zmanjšali za 23,5 tone na leto.
