V Sloveniji se odvijajo številne konference na temo vodika. Zadnja izmed odmevnejših je bila v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Slovensko-nemške gospodarske zbornice in Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije v Ljubljani z naslovom Slovensko-nemški dan vodika. Glede na stanje v Sloveniji bi lahko rekli, da je potreba po tednu, in ne dnevu vodika. Dogodka sem se udeležil tudi predsednik Nacionalnega združenja za vodik Damir Imširović in bil presenečen nad besedami in stanjem, ki ga je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen. Zaključila je: »Naša nacionalna specifičnost je, da trenutno ne dosegamo niti osnovnih ciljev obnovljivih virov energije.«
Po mnenju pristojnih ima Slovenija pri pisanju vodikove strategije pristop od spodaj navzgor, kar naj bi pomenilo, da industrija sama pove, kaj potrebuje, in pozove vlado, da jih podpre. Takšen pristop bi bil odličen, če dostopa do njega ne bi imeli le izbrani.
Zakaj Slovenija zaostaja pri vodikovi strategiji in kako lahko podjetja pomagajo
Nacionalno združenje za vodik Slovenije bo z namenom odprte razprave jeseni organiziralo dogodek, sodelovali bodo predstavniki evropske komisije, Hydrogen Europe in snovalci vodikove strategije iz drugih držav. Informacije o dogodku bodo predstavljene na spletni strani združenja (www.h2-si.com). Nujna sta sodelovanje in aktivna razprava s sogovorniki iz drugih držav, ki vodikove strategije že imajo in jih bodo v kratkem začeli uresničevati. Sočasno želimo predstaviti predloge in želje tistega dela gospodarstva, ki ni slišan, vendar želi biti del vodikove ekonomije. Nacionalno združenje za vodik Slovenije poziva vse zainteresirane, da se s svojimi željami, vprašanji in predlogi obrnejo nanj. Cilji so povezovanje in sodelovanje med domačini in tujimi podjetji ter predstavitev njihovih želja in predlogov pri oblikovanju strategije.
Vodik ni nekaj, kar pomeni eno od opcij, temveč pomeni vodilno vlogo pri izpolnjevanju podnebnih ciljev Evropske unije. EU namenja veliko denarja za razvoj vodikovih tehnologij, kar pritegne tuje investitorje in njihove naložbe, saj se je EU zavezala k brezogljičnemu odtisu, kar je privlačno tudi za azijske in ameriške investitorje. Od vsake države posebej je odvisno, ali bo denar pridobila in ga unovčila. Slovenija trenutno ni privlačen trg za tuje investitorje, saj nima urejenega pravnega okvirja, ki bi jim ponudil varnejšo naložbo. Na primer, tuji investitor ne bo investiral v vodikove polnilnice, če si država ne prizadeva vzpostaviti vodikove prometne infrastrukture. Pomembno je, kakšno stališče in odnos ima država do vodikove tehnologije. Na drugi strani pa ne smemo podcenjevati vodikove ekonomije, ki bo v prihodnosti ustvarila ogromno delovnih mest, infrastrukture in medsebojne trgovine. Slovenci, ki si želijo biti del te ekonomije, so trenutno v slabšem položaju, saj jih država ne podpira, ker nima jasnih ciljev, investicije in proizvodnja pa se razvijajo drugje.
Vodik ni samo molekula, za današnjo družbo je veliko več
»Slovenija je dobila skupaj s Hrvaško in Furlanijo - Julijsko krajino 25 milijonov evrov nepovratnih sredstev, to je edini čezmejni vodikov projekt v Evropi. Mislim, da smo pred časom,« se je pohvalila državna sekretarka Tina Seršen.
Zelo ambiciozna je misel, da je Slovenija pred časom. Takšne navedbe lahko nakazujejo na nepoznavanje področja. V EU je veliko povezovanja zasebnih, državnih in zasebno-državnih institucij v vodikova partnerstva. Naštejemo lahko kar nekaj vodikovih partnerstev, v katera so se povezovale države v preteklosti: Nordijsko vodikovo partnerstvo (Norveška in Finska, 2006), Memorandum o soglasju o proizvodnji in transportu vodika (Nizozemska in Portugalska, 2020), Memorandum o razumevanju vodika kot goriva za transport (Danska, Estonija, Latvija, Norveška in Švedska, 2017), Vodikovo partnerstvo Green Octopus (Nizozemska, Belgija in Nemčija, 2019), Izjava o nameri glede vodika (Nemčija in Nizozemska, 2020), Sodelovanje na področju vodika (Nemčija in Danska, 2021) in druga. Vodikova poraba, študije in potreba se bliskovito razvijajo, s tem pa tudi finančna pomoč EU. Zaradi tega se pojavlja ogromno vodikovih projektov. Med najodmevnejšimi sta HyDeal Ambition in NorthH2.
HyDeal Ambition je projekt, ki se razširja po vsej zahodni Evropi, od Španije, prek vzhodne Francije do Nemčije. Projekt namerava porabiti 95 gigavatov sončne energije za pogon 67 gigavatov elektrolizerjev. Projekt bo vključeval trgovce na debelo s plinom, kot so Snam, Enagas in OGE ter drugi. Cilj projekta je prenašati zeleni vodik po Evropi po 1,5 evra za kilogram pred letom 2030 v upanju, da se ustvari 3,6 milijona ton vodika na leto. NorthH2 je projekt, ki se nahaja na severu Nizozemske in se napaja z vetrno energijo na morju. Partnerji NorthH2 želijo vzpostaviti sistem, ki ga sestavljajo vetrne elektrarne na morju, elektrolizerji, skladišča plina in cevovodi za pretvorbo električne energije iz vetra na morju v zeleni vodik, ki se nato shrani in transportira v industrijska središča v severozahodni Evropi. Cilj je zgraditi štiri gigavate proizvodne zmogljivosti do leta 2030. Pri tem lahko igra NorthH2 pomembno vlogo pri doseganju ciljev EU o namestitvi vodikovih elektrolizerjev s skupno močjo najmanj 40 gigavatov po vsej Evropi. Načrti predvidevajo povečanje zmogljivosti NorthH2 na več kot deset gigavatov do leta 2040, kar je dovolj za proizvodnjo milijona metričnih ton vodika vsako leto.
Vodik ni samo sredstvo, ki bo pripomoglo k brezogljičnemu odtisu, je veliko več, zato lahko govorimo o razvoju vodikove tehnologije, ki naj bi po mnenju direktorja Clean Hydrogen Partnershipa Barta Biebuycka do leta 2050 ustvarila 5,4 milijona delovnih mest in okoli 820 milijard evrov trgovinskega potenciala.
Evropska unija namenja sredstva. Kje je Slovenija?
Po sprejetju vodikove strategije EU leta 2020 so se aktivno začeli razvijati tudi projekti in financiranja. Julija in septembra 2022 je evropska komisija odobrila dva sklopa pomembnih projektov skupnega evropskega interesa (IPCEI Hy2Tech in IPCEI HyUse), s čimer se je sprostilo več kot deset milijard evrov podpornih naložb in potencialno več kot 15 milijard evrov zasebnih naložb. IPCEI (Important Project of Common European Interest) je okvir Evropske unije za podporo in spodbujanje projektov, ki so pomembni za evropsko industrijo, konkurenčnost in inovacije. Finančne podpore v okviru Hy2Tech je bilo deležnih 15 držav članic in v okviru IPCEI HyUse 12 držav članic. V skladu s tem programom za spodbujanje projektov skupnega evropskega interesa v okviru razvoja vodikovih tehnologij (IPCEI) se je Nacionalno združenje za vodik Slovenije obrnilo na ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za kohezijo, ki sta pokazali zanimanje, medtem ko je bilo ministrstvo za infrastrukturo žal neodzivno. Na tem mestu se sprašujemo, zakaj Slovenija tega denarja ne črpa in zakaj je ni na energetskem zemljevidu.
Vprašanje, ki zanima vse deležnike, je: kako sodelovati pri pomembnih projektih skupnega evropskega interesa?
Da lahko podjetje postane del konzorcija IPCEI, ga mora država članica imenovati in podpreti pri njegovih strateških ciljih. Podjetje lahko pri tem procesu pomaga z zagovorništvom v Bruslju prek različnih oblik aktivnosti, med drugim lahko tudi najame poklicna lobistična podjetja. Ko države članice imenujejo kandidate za status IPCEI, evropska komisija odloči, kdo so izbrani člani konzorcija, odloči pa tudi o finančnem okviru, dodeljenem posameznemu IPCEI.
Da bi dosegla omenjeni status, se morajo podjetja pred imenovanjem države članice intenzivno angažirati, da se umestijo v Bruselj in svojo matično državo. Primer uspešne zagovorniške kampanje iz Hrvaške so Rimac Automobili.
Poleg tega je Evropska unija za spodbujanje uporabe vodika namenila milijardo evrov iz sklada za pravičen prehod, ki je del sklada za okrevanje po pandemiji covida-19. Sredstva so bila namenjena za podporo razvoju vodikovih tehnologij in infrastrukture za vodik v Evropi. Objavljena so bila v juliju 2020 v okviru svežnja za okrevanje Evrope po pandemiji. Septembra 2022 je predsednica Ursula von der Leyen objavila predlog za vzpostavitev Evropske banke vodika. Ta finančna ustanova bo podprla naložbe in razvoj vodikovega trga z omogočanjem stroškovno učinkovitega in predvidljivega nakupa in prodaje vodika iz obnovljivih virov znotraj in zunaj enotnega trga. Globalna evropska vodikova banka in partnerstva želijo zagotoviti, da partnerstva, ki jih vzpostavijo države EU in industrija, zagotavljajo enake konkurenčne pogoje med proizvodnjo EU in uvozom iz tretjih držav.
Evropska komisija je za namene transparentnosti vzpostavila Vodikov kompas javnega financiranja. Spletni vodnik je namenjen vsem deležnikom za sledenje javnih financiranj vodikovih projektov ter ponuja informacije o vseh programih in skladih EU (2021–2027) na področju vodika.Damir Imširović je predsednik Nacionalnega združenja za vodik Slovenije.
