"Izpolnjeni so vsi pogoji in usklajeni vsi teksti za to, da lahko ob prvi priložnosti podpišemo sporazum o solidarnosti med obema državama na področju energetike, predvsem plinskih povezav," je na novinarski konferenci po delovnem srečanju na Brdu pri Kranju povedal Golob. Sporazum bi lahko podpisali ob skorajšnjem uradnem obisku slovenskega premierja v Zagrebu, sta povedala premierja.
Podpis sporazuma, ki predstavlja zadnje sredstvo za zagotovitev oskrbe zaščitenih odjemalcev v primeru krize z dobavo plina, je bil predviden že konec lanskega leta. Urejal bo podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem. Ta se lahko aktivira kot zadnja možnost, potem ko država izvede vse možne ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno. Podoben sporazum je Slovenija že sklenila z Italijo.
Premierja sta se pogovarjala tudi o širitvi terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk, o tem, kako bi terminal postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU ter kako bi lahko Slovenija skupaj z ostalimi sosednjimi državami pri tem sodelovala, je dejal Golob. Če bi terminal postal vozlišče za srednjo Evropo, bi lahko po njegovih besedah za investicijo pridobili tudi evropska sredstva. Hkrati bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav Krka z BiH, Madžarsko ter Slovenijo in naprej z Avstrijo in Bavarsko v Nemčiji.
Golob je dejal, da bi bilo treba proučiti, kakšne so potrebe kupcev plina, med drugim iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, ter kakšne bi bile potrebne prenosne zmogljivosti.
Hrvaška projekt povečanja zmogljivosti terminala - po trenutnih načrtih je predvideno povečanje z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno - že izvaja. Po Plenkovićeih besedah ga je z multilateralno pobudo mogoče spremeniti v evropski projekt, pri čemer pa da je treba povečati prenosne zmogljivosti ter zagotoviti odjemalce plina. Vse hrvaške potrebe namreč ne presegajo 2,8 milijarde kubičnih metrov plina letno, je dejal hrvaški premier.
Sodelovanje glede Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je zgledno, na obeh straneh tudi obstaja interes, da pride do izgradnje drugega bloka elektrarne, je povedal Golob. Po njegovem mnenju je na področju jedrskih tehnologij glavna tema to, ali bo EU uspela to tehnologijo uvrstiti med čiste tehnologije ter tudi zagotoviti sredstva za njen razvoj. "Ko bodo te rešitve znane, se bodo tudi vrata za konkreten projekt v Krškem bistveno bolj na široko odprla," meni Golob.
Premierja sta govorila tudi o sodelovanju na gospodarskem področju. Plenković je izpostavil velik pomen partnerstva na področju gospodarstva, med drugim v turizmu - Slovenci so bili lani z 1,57 milijona turističnih prihodov za Nemci drugi najštevilčnejši gosti na Hrvaškem. Golob pa je poudaril dogovor o sodelovanju pri vzpostavitvi mehanizma za povrnitev upravičenih stroškov dobaviteljem energentov zaradi regulacije cen v obeh državah.
Predsednika vlad sta govorila tudi o migracijah, med drugim o tem tem, kako bi Hrvaška, Slovenija in Italija zagotovili skupen nadzor nad koridorji, po katerih ilegalni migranti prehajajo prek Hrvaške in Slovenije v Italijo, ter o morebitnem dogovoru glede kazni za ribiče v Piranskem zalivu.
