V okviru reforme trga z električno energijo je evropska komisija 14. marca predstavila nove zakonodajne predloge, s katerimi želi zagotoviti večjo zaščito odjemalcev pred veliko nihajnostjo cen električne energije in boljši dostop do zanesljive oskrbe iz čistejših, nizkoogljičnih virov.
Za zagotovitev večje stabilnosti in predvidljivosti cene električne energije, kar naj bi pomenilo boljšo spodbudo za naložbe v obnovljive vire energije, si komisija prizadeva, da bi se na trgu zagotovila dolgoročnejša cenovna znamenja. Za to je predstavila tudi osnovni regulativni okvir za spodbujanje dveh vrst pogodb: PPA in CfD.
V tej fazi je to zakonodajni predlog komisije in so spremembe še mogoče. Predvsem bo pomembno, kako bodo države članice, ko bo evropski okvir sprejet, predloge uresničile.
1. Kaj je PPA
Pojavne oblike pogodb PPA so na trgu že dalj časa, vendar so po vsebini lahko zelo različne. Prevod PPA (Power Purchase Agreement) v slovenščino nam nič kaj dosti ne pove. Gre pa za dolgoročno pogodbo med investitorjem v napravo za proizvodnjo električne energije oziroma proizvajalcem in odjemalcem, ki se zaveže k dolgoročnemu nakupu električne energije, proizvedene v tej proizvodni napravi.
Komisija v zakonodajnem predlogu opredeli PPA kot pogodbo, po kateri kupec (pravna ali fizična oseba) kupuje električno energijo, proizvedeno iz nefosilnih virov, od proizvajalca na tržni osnovi, in državam članicam nalaga, da spodbujajo sklepanje takih pogodb za dosego nacionalnih ciljev razogljičenja. Za to naj bi države članice oblikovale podporne mehanizme (garancijske sheme), da bi zmanjšale finančno tveganje proizvajalca, če kupec v sicer dolgem obdobju veljavnosti pogodbe ne bi mogel izpolnjevati svojih pogodbenih obveznosti. Podporne mehanizme bodo razvile države same, seveda v okviru zakonodaje EU, pri čemer ne bodo smele podpirati proizvodnje električne energije iz fosilnih virov.
Skratka, komisija v svojem predlogu ponuja splošen okvir za spodbujanje PPA, ki se sklepajo med dvema zasebnima subjektoma in pri katerih je predmet nakupa elektrika iz nefosilnih virov. Na podlagi tega okvira bodo članice uvedle svoje podporne mehanizme za spodbujanje sklepanj PPA.
Pomembna je dolgoročna trdnost pogodbenikov
S sklenitvijo PPA kupec dolgoročno obvladuje svoja finančna tveganja oziroma tveganja iz naslova cene električne energije, na drugi strani pa ima tudi proizvajalec zagotovljeno ceno za odkup proizvedene električne energije. S PPA se namreč cena za čas veljavnosti pogodbe določi oziroma je določljiva, upoštevajoč makroekonomske parametre in trende trga.
Ker lahko v dolgem obdobju trajanja takšne pogodbe nastajajo okoliščine in pogoji, ki bistveno neugodno vplivajo na izpolnjevanje pogodbe, s tem pa tudi neugodno vplivajo na tržne razmere, bodo države članice razvile mehanizme, ki bodo ključna tveganja ublažili. Gre predvsem za tveganja pri proizvajalcu, ki mora svojo naložbo v proizvodno napravo pokriti, ob tem pa omejiti neugoden vpliv na kupca oziroma trg. Če na primer kupec ne bi zmogel odplačevati dogovorjene cene električne energije, torej ne bi mogel izpolnjevati pogodbenih obveznosti, bo vstopila država s podpornim mehanizmom. Ta bo zagotovil s primerno ceno, ne da bi hkrati nastalo izkrivljanje na trgu električne energije.
Kako bodo v posameznih državah članicah ta podporni mehanizem – garancijske sheme – oblikovali, še ni določeno.
V predlogu je predvideno, da bi se sklepanje pogodb PPA spodbujalo tudi v okviru podpornih shem proizvodnji iz obnovljivih virov energije. In sicer bi v konkurenčnih postopkih imeli prednost tisti projekti, ki bi predvidevali, da bi del energije prodajali po PPA.
Dodatna zaščita proizvajalca
S podporo obnovljivim virom je povezan tudi odgovor na vprašanje, zakaj se s PPA uvaja posebna zaščita pogodbenih partnerjev. Mar ne zadoščajo običajne pogodbene klavzule? Marsikaj se da rešiti z dobro sestavljeno pogodbo in ustreznimi zavarovanji. A v minulih dveh letih se je pokazalo, da tudi to ni bilo dovolj, zato želi komisija dodatno zaščititi proizvajalca. Ob morebitni plačilni nesposobnosti oziroma v skrajnem primeru stečaja kupca bi proizvajalec dobil povrnjen izpad prihodkov za dobavljeno električno energijo. Komisija želi z zagotovitvijo stabilnejše in predvidljivejše cene elektrike, kar omogočajo PPA, dodatno spodbuditi naložbe v obnovljive vire.
2. Kaj je CfD
Kot posebno vrsto spodbude vlaganj v nizkoogljično proizvodnjo predlaga komisija tudi uvedbo dvosmerne pogodbe na razliko oziroma two-way contract for difference (CfD). V okviru zakonodajnega predloga je predvidena pogodba med proizvajalcem električne energije in sopogodbenikom, ki bo praviloma javna institucija, državni partner. Ta bo zagotavljala proizvajalcu minimalno plačilo za proizvedeno električno energijo in hkrati omejila presežna (ekscesna) plačila za tako elektriko v morebitnih obdobjih velike rasti cen na trgu. S tem naj bi se na trgu spodbujalo integracijo proizvodnje električne energije iz nizkoogljičnih virov električne energije na tržen in tržno odziven način ter ob izogibanju nepotrebnih izkrivljanj trga.
Javna institucija in proizvajalec ne bosta sklenila pogodbe o nakupu električne energije, ampak pogodbo o cenovni izravnavi. Pogodbo bosta izvajala glede na minimalno oziroma maksimalno tržno ceno električne energije tako, da se bodo proizvajalci električne energije iz obnovljivih virov odzivali na cenovne signale trga in bodo lahko optimizirali svoje tržne prihodke.
Dvosmerna pogodba
Državni partner bo proizvajalcu zagotovil, da cena njegove električne energije ne bo nižja od minimalne pogodbene cene. Če bo cena na trgu višja od maksimalne pogodbene cene, bo proizvajalec s prodajo elektrike na trgu ustvaril presežni dobiček, ta pa bo plačan državnemu pogodbenemu partnerju. Pogodbo zato imenujejo dvosmerna CfD.
Državni partner bo moral pridobljene presežke uporabiti za blaženje posledic v obdobjih visokih cen, ki jih bodo utrpeli odjemalci. Sredstva bodo razdeljena med končne odjemalce glede na njihov odjem po vnaprej določenih in nediskriminatornih pravilih, pri čemer bo treba paziti, da se s tem pri odjemalcu ne povzroči netržno obnašanje (da ne bi na primer povečal porabe v času pomanjkanja energije in visokih cen ter odjem zmanjšal v času, ko bodo cene nižje).
Spodbuda iz državnih finančnih virov
Tudi CfD bo oblika državne podpore, namenjena neposredni zaščiti, omejitvi cene in zagotavljanju njene stabilnosti. Pomenila bo investicijsko podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov oziroma podporo vetrni, sončni, hidro- (brez zajetja vode), geotermalni in jedrski proizvodnji električne energije. Kot investicija se ne bo štela le naložba v novo proizvodno napravo, temveč tudi v obnovo, razširitev ali podaljšanje življenjske dobe elektrarne.
Za izvedbo takšne podpore bo treba zagotoviti javna sredstva. Državni partner, ki bo CfD izvajal, bo namreč imel dvojno nalogo in obveznost. V primeru nizkih tržnih cen bo izplačal proizvajalcu razliko do minimalne pogodbene cene, v obdobju visokih cen pa bo pobral presežke ter jih redistribuiral med odjemalce. V tem trenutku je vprašanje, ali bodo finančna sredstva, ki jih bo dobil državni partner od proizvajalca v obdobju visokih tržnih cen, zadostna za obe nalogi.
Če bo cena na trgu upadla pod določeno mejo, bo javni pogodbeni partner verjetno izplačal razliko proizvajalcu elektrike iz drugih državnih virov. Iz predloga evropske komisije ni razvidno, iz katerih.
Mag. Mateja Čuk Orel je strokovnjakinja za pravo v energetiki in odvetnica v Odvetniški družbi Čuk Orel.
