Voda je gradnik življenja, pri stavbah pa vir (pre)mnogih tegob. Poglejmo jo skozi prizmo stavbe in stanovalcev. Vlago v bivalnih prostorih ustvarjamo ljudje, pri starejših stavbah prihaja tudi iz temeljev. Vpliv ene in druge na stavbo je identičen, reševanje težav pa je pri vsakem izvoru specifično. Spoznajmo pojavne oblike in mesta, kjer vlaga povzroča največ težav. Predvsem pa spoznajmo preventivne in kurativne ukrepe za odpravo težav na stavbi in pri stanovalcih.
Tri agregatna stanja vode
Na stavbi nam voda pogosto povzroča težave. Zato je treba pred vsakim ukrepanjem nedvoumno ugotoviti vzroke, katera oblika nam greni življenje. Med ukrepi izberemo optimalnega, odvisno od pojavne oblike vode in obsega poškodb.
Tekoča voda je praviloma kratkotrajna in najbolj vidna. Poplavo zaradi dežja ali počene cevi lahko hitro saniramo.
Vlaga je manjša količina vode na površini, v konstrukciji ali kot vodna para v zraku. Ta nam pri bivanju povzroča največ težav, saj je popolnoma nevidna, vidne so le posledice na stavbi in pri stanovalcih. Zunanja vlaga se kot kapilarna vlaga dviga po konstrukciji, vidna je lahko na fasadi ali v bivališču. Kondenčno vlago pa ustvarjamo stanovalci (kuhanje, higiena, dihanje ...), nalaga se na toplotnih mostovih znotraj stanovanja. Rešitev je učinkovito prezračevanje in odprava toplotnih mostov.
Zmrzovanje nam povzroča težave predvsem zato, ker opazimo samo posledice. Ledene sveče stavbi niso neposredno nevarne, nevarno pa je zmrzovanje, najpogosteje pri stiku stavbe in terena. Tu praviloma na temelj in zid nad njim delujejo vse tri pojavne oblike vode. Najpomembnejša sta deževnica in kapilarna vlaga, ki od zunaj pritiskata na stavbo. Na drugem mestu je bivalna vlaga, ki iz notranjosti prehaja skozi zunanjo steno. Če ta normalni prehod ustavi neprimerna plast (paronepropusten oplesk, keramična obloga, cementni podzidek), se začne vlaga kondenzirati za to plastjo. Največjo vidno škodo naredi zmrzovanje z razpadanjem ometa in tudi konstrukcije stavbe.
Stavba
Pri starejših stavbah je območje okrog temeljev najtežje rešljivo, saj običajno najdemo vse tri oblike vode. Na zunanji strani se to izraža kot propadanje ometa ali celo konstrukcije. Na notranji strani pa vlago opazimo po plesni, izluženi soli – popularno imenovani soliter – ali napihnjenem oplesku in ometu. Prav zaradi kombiniranja različnih oblik vode, so pri sanaciji stavbe temelji prvi na vrsti. Odpravi vzrokov dajemo prednost pred odpravo posledic.
Površinski vodi preprečimo dostop k temeljem z žlebovi in peskolovi. Vrt ali tlakovana površina naj ima vedno padec od stavbe. Pri hišah, ki so blizu ceste, pa pomaga, če tik ob fasadi postavimo neko oviro (recimo prozorno ploščo), ki bo preprečila močenje stavbe s snegom in dežjem s ceste.
Zunanja vlaga in podzemna voda pritiska na stavbe pod zemljo. Kot kapilarna vlaga se iz temeljev dviga po zidu navzgor. Dobra rešitev je drenaža okrog stavbe. Tu opozarjam na dva dela drenažnega sistema. Horizontalni – to je praviloma rumena perforirana cev – se v praksi še nekako naredi. Praktično nihče pa ne naredi tudi vertikalne drenaže iz debelega proda ali lomljenca. Zato sistem ne deluje optimalno.
Stanovalci
Kondenčno vlago proizvajamo ljudje. Povprečna štiričlanska družina proizvede z normalnim življenjem od deset do 15 litrov tekočine v 24 urah. Če je prezračevanje urejeno, stavba pa brez toplotnih mostov, je taka vlaga kot krotek mucek. Če ne, pa nam greni življenje in zdravje.
Vlagomer naj bo sestavni del stanovanjske opreme. Idealna relativna vlaga v zraku je 50-odstotna. Med 35- in 80-odstotna je še sprejemljiva. Če je pod 35 odstotki, vpliva na dihala, stavba in oprema v njej se čezmerno sušita. Če pa je nad 80 odstotki, se začne na hladnih mestih kondenzirati, kar je osnova za plesen. Če je presuho, vlažimo z vlažilniki, pomaga tudi sušenje perila ali veliko rož v stanovanju. Nasprotno pa je pri preveliki vlažnosti, ki jo odpravljamo z razvlažilniki, prezračevanjem s prepihom ter mehanskimi prezraževalnimi napravami.Bojan Žnidaršič je neodvisni energetski svetovalec.
