Cena nafte brent je z včerajšnjega popoldanskega vrha na 111,4 dolarja, že včeraj zvečer zdrsnila v okolico 109,5 dolarja za 159-litrski sod, kolikor je bil ta vreden danes ob pol desetih zjutraj.
Rast proizvodnje v ZDA ni podražila nafte
Nafti je zdrsniti pomagalo zdrsniti povečanje zalog v ZDA za 2,1 milijona sodov, a so zaloge bencina istočasno usahnile za 2,8 milijona, namesto za sto tisoč sodov. To, da se je vrednost industrijske proizvodnje v ZDA aprila povečala za kar 1,1 odstotka, trga z nafto ni prepričalo v več stav na višjo ceno.
Dolarska cena nafte brent se je ta teden znižala za 1,85 odstotka, v evrih pa le za 0,55 odstotka. Zaenkrat se z 29. majem obeta novo, a komaj opazno, znižanje cen naftnih derivatov.
Zlato trga vez z evrom
![[A] zlato_ss.1312740927.jpg](https://beta.finance.si/pics/cache_zl/zlato_ss.1312740927.jpg "[A] zlato_ss.1312740927.jpg")
Cena zlata je 20 od minulih 24 ur rasla in 31,1-gramska unča je danes ob 9:30 uri stala 1.548,9 ameriškega dolarja, kar je bilo 1,15 odstotka več kot včeraj zjutraj. Štiri ure, ko je padala, so bile od štirih do osmih včeraj popoldne. Takrat je cena od 1.552 potonila na 1.530 dolarjev za unčo. Dobrih 13 ur okrevanja je nadoknadilo večino izgubljenega.
Zlato se je v preteklih 24 urah podražilo precej bolj, kot je zdrsnila vrednost ameriškega dolarja v primerjavi z evrom.
Cena srebra je včeraj popoldne potonila precej bolj odločno. Od 27,989 se je znižala na 26,878 dolarja. Okrevanje jo je do danes ob pol desetih dvignilo na 27,628 dolarja za unčo, kar je bilo 1,1 odstotka več kot v sredo ob istem času.
Evro nehal izgubljati
En evro je danes ob 9:30 uri kupil 1,2721 ameriškega dolarja. Vreden je bil 0,22 odstotka več kot včeraj ob istem času.
Grčiji ECB namignila kje so vrata za izstop iz evra
Šef Evropske centralne banke Mario Draghi je Grčiji namignil, da ji pušča prosto pot, če želi zapustiti evro. Dejal je namreč, da bo ECB opustila izredne ukrepe in se osredotočila na ohranjanje stabilnih cen (ustvarjanju dvoodstotne letne inflacije cen potrošnih dobrin). Dejstvo je, da so grške banke insolventne in obstajajo le zaradi izrednega financiranja od zunaj. To, da še niso propadle Grki s pridom izkoriščajo, saj naj bi od volitev naprej iz bank umikali po 700 milijonov evrov depozitov dnevno.
