Akcija Očistimo Slovenijo in njena predhodnica Očistimo Slovenijo v enem dnevu! (OSVED!) nikakor ne nadaljujeta socialistčinega duha bratstva in enotnosti, ampak predvsem dvigujeta raven zavedanja o negativnih posledicah nelegalnega odlaganja, ugotavlja Polonca Štritof, vodja skupine za komuniciranje v društvu Ekologi brez meja (EBM). S pobranimi smetmi nihče ne pride do poceni zaslužka, zagotavlja Štritofova, podjetja za obravnavo odpadkov imajo zaradi akcije celo več stroškov.
Ali si EBM pripisujejo zasluge za nekaj, kar poteka v Sloveniji že dolgo - lokalne čistilne akcije?
EBM je ves čas trajanja prvega projekta (OSVED!) in tudi znova včeraj na novinarski konferenci poudarjala, da je ta akcija vseslovenska in si je v nobenem primeru ne lastimo. Zavedamo se, da ne odkrivamo tople vode, saj se vsako leto res na lokalnem nivoju odvije več kot 600 čistilnih akcij. Ravno zato smo se povezali z različnimi krovnimi nevladnimi organizacijami, kot so na primer TZS, LZS in vse druge podobne organizacije, ki delujejo na terenu in že vrsto let (nekateri dlje kot sto) organizirajo čistilne akcije.
V čem je torej vaša akcija drugačna?
Uspeh, namen in cilj akcij Očistimo Slovenijo je v združevanju, povezovanju za skupen cilj v enem dnevu. Tako je učinek večji in naš glas močnejši. Združeni imamo moč, da pritisnemo na odločevalce in dosežemo spremembe. Ne slepimo se, da bi lahko v enem dnevu vse počistili, lahko pa v tem enem dnevu pokažemo sebi in svetu, da nam ni vseeno za okolje in da smo (vsaj) v tem povsem enotni. Lahko povem svojo osebno izkušnjo: vsako leto se udeležujem prostovoljskih čistilnih akcij v svojem kraju. Vsako leto nas je prišlo istih deset ljudi. V letu 2010 je bilo na istem zbirnem mestu 500 ljudi. Lani spet 15. Ko se združimo, postane dogodek zanimiv tudi za medije, ki sicer o lokalnih čistilnih akcijah ne poročajo veliko. Medijska prisotnost daje dogodkom neke vrste legitimnost, ki prepriča tudi ljudi, ki se sicer ne udeležujejo čistilnih akcij. Tako se počasi spreminja javno mnenje.
Leta 2010 ste dejali, da OSVED! ne boste ponovili. Kako to, da jo sedaj ponavljate?
Za ponovitev projekta smo se odločili, ker se pridružujemo svetovnemu gibanju Očistimo Svet 2012, ki se mu je pridružilo že preko 80 držav iz celega sveta, tudi večina evropskih držav. Slovenija je do sedaj po udeležbi prostovoljcev najuspešnejša država na svetu, saj se je akcije v letu 2010 udeležilo več kot 13 odstotkov vseh Slovencev. Zato smo zgled vsem drugim državam, ki organizirajo akcijo, delujemo v mednarodni ekipi, ki organizira svetovno akcijo, ter smo informacijski center za države Balkana. Naš model organizacije akcije po konferencah predstavljamo vsem drugim državam. Kakor koli, Slovenija čistilne akcije potrebuje. Tako kot vsak teden očistimo svoj dom, je treba vsaj enkrat na leto očistiti tudi našo domovino in svet. Že prvič smo prebivalci Slovenije družno dokazali, da sta učinek in energija veliko večja, če to vsi počnemo na en dan. Poleg tega pa je akcija odlična priložnost, da ponovno stopimo skupaj, se družimo, naredimo nekaj dobrega za naše okolje.
Ali z akcijo samo dajemo potuho kršiteljem, da še naprej odlagajo, češ, saj bodo že prostovoljci odpeljali?
Pred akcijo OSVED! smo se prav tega bali, zato smo spremljali, ali se bo pred akcijo pojavilo več divjega odlaganja. To se ni zgodilo. Vseeno pa se zavedamo, da bi se to lahko dogajalo, če bi akcijo ponavljali vsako leto, zato tega ne bomo počeli.
Odpadke nato predate podizvajalcem komunalnih podjetij. Ne gre tu za zastonj zaslužek?
Da, kovine so zares nekaj vredne. V prvi akciji se je pokazalo, da se znajo dobro organizirati tudi Romi. Iz začasnih zbirnih mest za odpadke, od koder so potem komunalna podjetja odvažala odpadke na deponijo, so po podatkih Dinosa v enem dnevu pobrali 90 odstotkov vseh kovin. Vsi ostali odpadki pomenijo za podizvajalce velik strošek, ki so ga ti prevzeli nase in s tem zelo močno podprli akcijo.
Kako bi lahko divja odlagališča preprečili še bolj kot z večjim državnim nadzorom in kaznimi?
Treba je razbiti občutek, da je odlaganje na divje nekaj, kar se posamezniku ali obrtniku splača. Zakonodaja je ostra: kazni za fizične osebe so od dva do pet tisoč evrov in za pravne od deset do sto tisoč evrov. Inšpektorji torej imajo vzvode za kaznovanje, vendar jih ne uporabljajo dovolj. Izgovor, da je inšpektorjev za to premalo, ne zdrži, saj bi lahko vsak od inšpektorjev izrekel le eno kazen na leto, pa bi to bilo dovolj, da se odlaganje storilcem ne bi več splačalo!
Prebivalci za odvoz smeti plačujejo. Zakaj bi tisti, ki zgledno odlagajo odpadke, opravljali že plačano delo?
Saj veste, kako je, če čakaš, da bodo nekaj naredili drugi. Pri tej akciji gre predvsem za to, da skušamo s pozitivnim zgledom vplivati na vedenje ljudi. Vsak ima moč spreminjati svet na bolje in v resnici je to povsem preprosto. Prevečkrat tarnamo, da nič ne moremo, da se ne da nič narediti, prelagamo odgovornost - ampak kdo so krivci? Krivi smo vsi po malem: tisti, ki odpadke odlagajo v naravo, in tisti, ki to mirno spregleda(m)o. Prav zato je eden naših glavnih ciljev prebivalce Slovenije osveščati o posledicah nepravilno odloženih odpadkov: ti se še desetletja razgrajujejo in onesnažujejo okolico, zemljo, podtalnico - ta pa je glavni vir pitne vode pri nas. In prav je, da prevzamemo odgovornost. S tem ko je takih ljudi vse več, je meja tolerance do odvrženih odpadkov vse višja. Daleč smo še od točke, ko bo odmetavanje denimo cigaret povsem nesprejemljivo in si tega ljudje preprosto ne bodo več upali početi. Smo pa že blizu točke, ko odvažanje hladilnikov, štedilnikov in podobnih zadev v potok ne bo več stvar, ki bi jo nekdo lahko počel brez slabe vesti.
