Interenergova kotlovnica napaja s toploto daljinski sistem v Lenartu. Z metodami umetne inteligence in strojnega učenja napovedujejo, koliko toplote bodo potrebovali naslednji dan, in tako pomembno zmanjšajo porabo kurilnega olja. Kotel na kurilno olje upravljajo v kombinaciji z zalogovnikom in biomasnim kotlom in tako zagotavljajo okoljske in finančne prihranke.
Zalogovnik namesto kurilnega olja
Sistem daljinskega ogrevanja uporablja predvsem lesno biomaso, kurilno olje pa na začetku in na koncu ogrevalne sezone ter v konicah porabe toplote sredi zime. Zaradi velike porabe kurilnega olja so vgradili zalogovnik toplote. Uporabljajo ga za zagotavljanje energije ob konicah, ko je povečana poraba toplote, in za zagotavljanje minimalnega odjema, da lahko biomasni kotel deluje nepretrgano.
Optimirajo zalogo toplote
Sistem samodejno poskrbi za optimalno zalogo toplote v zalogovniku glede na predvideno porabo naslednji dan. Če predvideva majhno porabo toplote, se bo zalogovnik dan prej izpraznil in omogočil shranjevanje presežne toplote iz biomasnega kotla. Če pa je predvidena poraba toplote večja od zmogljivosti biomasne naprave, se bo zalogovnik toplote dan prej napolnil.
S krmiljenjem zmanjšajo toplotne izgube
Porabo toplote napovedujejo na podlagi vremenske napovedi in podatkov o pretekli porabi toplote. Izračun opravijo za vsako uro naslednjega dne. Na podlagi takih podatkov krmilnik upravlja ventile in doseže ciljno stanje toplote v zalogovniku. Zalogo oblikujejo samo takrat, ko jo potrebujejo, in tako zmanjšajo toplotne izgube. Poleg tega krmiljenje omogoča enakomernejše delovanje biomasnega, kar zmanjša izgube, ki nastanejo pri delnih obremenitvah kotla, in podaljša življenjsko dobo kotla.
Pri projektu so sodelovali člani treh delovnih skupin, in sicer skupine za pripravo modela za napovedovanje porabe toplote, skupine za vgradnjo hranilnikov toplote in skupine za regulacijo naprav.
Kakšni so učinki?
S projektom so zmanjšali porabo kurilnega olja za 80 odstotkov, pričakujejo pa izboljšave, ki bodo pripomogle k 90-odstotnemu zmanjšanju. Izpuste ogljikovega dioksida so zmanjšali za 85 ton na leto, izrabo obnovljivih virov pa povečali za 308 megavatnih ur na leto. Letne prihranke ocenjujejo na od deset do 15 tisoč evrov. S projektom v Lenartu pa so pridobili znanje, ki ga bodo uporabili pri drugih projektih, so še zapisali v Interenergovi prijavi na energetski razpis.
