V Društvu Doves – FEE Slovenija izvajajo projekt Ekošola. Leta 2018 so z njim zmagali na energetskem razpisu Financ, v zadnjih dveh letih pa so pripravili številne novosti, zato so se na razpis vnovič prijavili.
Med drugim so v okviru programa Ekošola izdelali spletni didaktični pripomoček Kalkulator, uporabljajo pa ga za merjenje ogljičnega odtisa. V zadnjih dveh šolskih letih so v izobraževanje o podnebnih spremembah in ogljičnem odtisu vključili več kot 15 tisoč učencev in več kot 1.500 vzgojiteljev, mentorjev in koordinatorjev.
V učnih načrtih ni ogljičnega odtisa
Vrnimo se na začetek. Zakaj so leta 1996 oblikovali program Ekošola? Učni načrti ne vključujejo vsebin o podnebnih spremembah in ogljičnem odtisu na način in v obsegu, kot bi bilo treba, so pojasnili v Društvu Doves – Fee Slovenija. Obravnava teh vsebin je prepuščena učiteljem, ki pa nimajo dovolj znanja in informacij o takih vsebinah.
Program Ekošola temelji na aktivnem vključevanju otrok in mladih v raziskovanje in spoznavanje trajnostnih vsebin in oblikovanje rešitev. Mladi obravnavajo vsebine kot del vsakdana, pridobljeno znanje pa prenašajo v družino in sosesko.
Podnebni ambasadorji in podnebni šampioni
V okviru programa Ekošola so pripravili projekt Ekošola meri odtis CO2, s katerim so uvedli merjenje ogljičnega odtisa v vzgojno-izobraževalne ustanove. Merjenje so organizirali po utečeni metodologiji sedmih korakov Ekošole, v šolske dejavnosti pa so ga umestili s spletnim Kalkulatorjem CO2 in z usposabljanjem mentorjev. Izdelali so plakate, učne in delovne liste, organizirajo srečanja za mentorje in delavnice za otroke. Najuspešnejše in najdejavnejše mentorje, razrede in učence izberejo za podnebne ambasadorje oziroma šampione, njihovo delovanje pa bodo predstavili širši javnosti.
Podnebje v rednem pouku in interesnih dejavnostih
Vsebina in dejavnosti programa Ekošola so zasnovane modularno, kar omogoča izvajanje posameznih dejavnosti ali več dejavnosti in prilagoditve starostni skupini, znanju in interesom udeležencev. Uporabo Kalkulatorja CO2 in druge dejavnosti so umestili v redne učne ure, krožke in interesne dejavnosti. Delovne in učne liste so pripravili za ogrevanje, svetila, električne naprave, promet, odpadke in zavrženo hrano. Za vsako od naštetih vsebin so pripravili osnovne podatke in opis, korake za izračun ogljičnega odtisa, možnosti za njegovo zmanjšanje in nasvete, kaj lahko storimo.
Akcijske načrte so pripravili v več kot 400 šolah
V šolskem letu 2019/2020 so oddali ekoakcijske načrte v 412 vzgojno-izobraževalnih ustanovah, od tega so v 62 ustanovah izbrali aktivnost podnebne spremembe, v 29 pa aktivnost ogljični odtis. Leto pozneje so oddali ekoakcijske načrte v 414 ustanovah. Izbrali so podnebne šampione in ambasadorje in jih objavili na spletni strani Ekošole.
Kakšne dejavnosti so izvajali
V prijavi na energetski razpis so našteli dejavnosti, ki so jih izvajali v okviru Ekošole. Nekatere povzemamo. V vrtcih so dnevno spremljali vreme in vremenske pojave, izdelovali so vremenske plakate, posadili drevo, ugotavljali vpliv na podnebne spremembe in drugo. Učenci prve triade so med drugim spoznavali vremenske pojave, govorili o ujmah, brali o podnebju, predlagali ukrepe za zmanjšanje odpadkov in ostankov hrane pri šolski malici. Starejši osnovnošolci so raziskovali, kako lahko zmanjšajo svoj ogljični odtis. V omejenem obsegu so ga izračunali s Kalkulatorjem CO2. Nekateri učenci so opravili raziskavo o varčevanju z energijo v gospodinjstvih in pripravili predloge za zmanjšanje rabe energije pri vsakodnevnih opravilih. Dijaki pa so uporabljali Kalkulator CO2 v večjem obsegu, izdelali model Zemlje s plakati o podnebnih spremembah, pripravili novoletne kartice zaobljub za zmanjšanje ogljičnega odtisa, učitelji so vsebine vključili v pouk biologije, zemljepisa in kemije. Izvedli so Ekokviz za srednje šole, na katerem je sodelovalo 2.200 dijakov iz 61 srednjih šol.
Pomoč državnih skladov
Komunikacijska orodja projekta so mesečni e-novičnik Ekošolski list, spletno mesto programa Ekošola, ki ima na mesec prek 20 tisoč obiskov, stran na Facebooku in drugo. Projekt so izvedli s pomočjo javnega razpisa Eko sklada in ministrstva za okolje, financirajo pa ga s sredstvi podnebnega sklada.
