V treh slovenskih planinskih kočah so postavili fotovoltaične celice nazivne moči šest kilovatov, vetrno turbino nazivne moči en kilovat in baterijski sklad, sestavljen iz 12 zaporedno vezanih svinčenih baterij TAB OPzV zmogljivosti 1.500 amperskih ur. Sončno elektrarno sestavlja 20 modulov, moč vsakega je 300 vatov. Stacionarne akumulatorske baterije OPzV imajo elektrolit v obliki gela, zato praktično ne potrebujejo vzdrževanja. Sistem deluje na napetosti 24 voltov, kar pomeni, da lahko shrani 36 kilovatnih ur energije, so zapisali v prijavi na energetski razpis.
Nadzor prek satelitov
Najbolj znan je tak sistem v Domu Valentina Staniča pod Triglavom, postavili pa so ga tudi v Pogačnikovem domu na Kriških podih in v Kocbekovem domu na Korošici, kjer pa je kočo in sistem uničil požar. V vseh kočah so nehali uporabljati dizelske ali bencinske generatorje in jih ohranili samo za rezervo. Pri energetski nadgradnji so koče opremili z nadzornimi sistemi, ki omogočajo upravljanje energijskih tokovov in zbirajo podatke o proizvodnji in porabi električne energije. Podatke pošiljajo prek satelitske povezave v dolino, kjer spremljajo delovanje sistemov prek spletnega dostopa in zato hitro prepoznajo morebitne težave pri obratovanju.
Trije partnerji projekta
Partnerji projekta so bili Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Planinska zveza Slovenije in Razvojni center za vodikove tehnologije. Predstavniki planinske zveze so identificirali lokacije, kjer je bila energetska nadgradnja smiselna, pri tem pa je bil pomemben tudi interes planinskega društva, ki je lastnik koče. Predstavniki fakultete so pred postavitvijo sistema analizirali energetske zasnove in porabo energije v planinskih kočah. Za večino koč so ocenili potencial zmanjšanja okoljskih vplivov. Predstavniki centra za vodikove tehnologije pa so koordinirali naložbo in sodelovali pri iskanju najboljših ponudnikov za predlagane tehnološke rešitve.
Izziv: pridobivanje podatkov
Pri popisu energetske porabe pred začetkom projekta je bil velik izziv dostop do podatkov, ki omogočajo natančne energetske analize. Popisali so porabnike energije in porabo energentov, govorili so z oskrbniki, pregledali tehnično dokumentacijo in opredelili obliko transporta do koč. Tako so dobili osnovne podatke za izdelavo modelov v programskem okolju Homer, naredili posnetek stanja in predlagali nekatere rešitve, pojasnjujejo na fakulteti za strojništvo.
Planinska koča z vodikovo proizvodnjo
Energetska posodobitev slovenskih planinskih koč je del evropskega projekta LIFE SustainHuts, v okviru katerega so posodobili delovanje planinskih koč v Španiji, Italiji, Franciji in Sloveniji. Cilj projekta je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov med obratovanjem planinskih koč. Kočo Bachimaña v Španiji so opremili s sistemom za proizvodnjo, skladiščenje in uporabo zelenega vodika. Koči Refugio Torino pa so optimizirali transportne poti za energente, pitno vodo in potrebščin.
Rezultat projekta bodo tudi napotki za prenos tehnologij in rešitev, ki bodo omogočile uvedbo nizkoemisijskih rešitev tudi na drugih lokacijah v Evropi in drugod, so še zapisali v prijavi na razpis energetskih nagrad.
