Glavni namen operativnega programa je, da z njegovim izvajanjem Slovenija sledi strateškim usmeritvam evropskih politik, ki ob poudarjanju preprečevanja nastajanja odpadkov dajejo prednost pripravi odpadkov za ponovno uporabo in njihovemu recikliranju pred energetsko predelavo odpadkov, predelavi odpadkov pa prednost pred njihovim odstranjevanjem, kjer to predstavlja najboljšo možnost z vidika varstva okolja, ob upoštevanju tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti.
»Program je instrument vlade, s katerimi se želi v Sloveniji preprečiti nastajanje odpadkov in hkrati zagotoviti ustrezno ravnanje z njimi. Priprava programa, ki jo zahteva tudi evropska direktiva, je usmerjena tudi s tako imenovanim sedmim okoljskim akcijskim programom EU, s katerim se je EU zavezala, da bo še okrepila prizadevanja za varovanje našega naravnega kapitala, spodbujala nizkoogljično rast z učinkovito uporabo virov in inovacije ter varovala zdravje in dobro počutje ljudi - ob tem pa spoštovala naravne omejitve našega planeta,« je razložila Stebernakova.
Program vsebuje devet prednostnih ciljev in naloge, ki jih mora opraviti EU, da jih bo dosegla do leta 2020. Poseben poudarek med prednostnimi cilji je tudi na spreminjanju odpadkov v vir z večjim preprečevanjem, ponovno uporabo in recikliranjem ter opuščanjem potratnih in škodljivih praks, kot je odlaganje na odlagališčih. Prav tako sprejeta strategija gospodarske rasti Evropa 2020 opredeljuje tri prednostne vidike rasti za Evropo: kot pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast, ki med prednostne pobude uvršča učinkovito rabo virov s ciljem premika v nizkoogljično gospodarstvo.
Vlada je v lani oktobra sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, kjer je velik poudarek na krožnem gospodarstvu. »Pojem krožnega gospodarstva v katerem se nič ne zavrže, je ključnega pomena pri prizadevanju za povečanje učinkovitosti rabe virov. Preprečevanje nastajanja ter ponovna uporaba ter recikliranje odpadkov omogočajo družbi pridobivanje snovi oziroma materialov iz obstoječih že proizvedenih virov. Pri tem se zmanjšujejo potrebe po naravnih virih, posledično se zmanjšuje s tem rabo energije in negativnih vplivov na okolje. Vendar pa so za prehod na krožno strategijo ravnanja z odpadki potrebne spremembe celotnih oskrbovalnih verig, ki zajemajo celoten življenjski krog izdelkov vključno z zasnovo izdelkov in izbiro materiala in ne samo faze po prenehanju njihove uporabe. Izvajanje programa bo pripomoglo, da se Slovenija približa družbi recikliranja, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot vir materialnih dobrin,« je še povedala Stebernakova.
Vodja Sektorja za odpadke Jana Miklavčič je predstavila glavne poudarke programa ravnanja in preprečevanja odpadkov. »Splošen cilj je, da do odpadkov ne pride, če pa že pride, pa da se zagotovi nadaljnje zakonito ravnanje, snovna izraba in da se z vsemi procesi zagotavlja varovanje okolja, zdravje ljudi in ohranjanje naravnih virov«. Progam ravnanja z odpadki vsebuje 49 podukrepov, med drugim ureditev registra varstva okolja in vodenja evidenc, informiranje in ozaveščanje, reševanje problematike nezakonitega odmetavanja odpadkov, na novo opredeliti načelo razširjene odgovornosti proizvajalcev in zaostritev pogojev kdo bo lahko zbiralec odpadkov, so sporočili z okoljskega ministrstva.
»Program preprečevanja odpadkov zajema preprečevanje odpadkov v gospodarskih družbah, v gospodinjstvih in v javnem sektorju, konkretno na MOP. Osredotočili smo se na preprečevanje nastajanja gradbenih odpadkov, odpadne hrane, tekstilnih in kosovnih odpadkov ter na lahke nosilne plastične vrečke,« je še povedala Miklavčičeva.
[Več člankov o ravnanju z odpadki v rubriki Odpadki portala Financ Okolje in energija.]
