»Na trgu plina smo šele v začetni fazi. Da bo ta izgledal tako kot na področju električne energije bo trajalo še pet, deset let,« je na Dnevih energetikov povedal prvi človek Geoplina Boštjan Napast. Kot pravi, je prihodnost v kombinaciji dolgoročnih pogodb (s temi imajo trenutno težave podjetja) in kratkoročnih pogodb, oziroma borznih cen. Pisali smo že, da so cene plina po podatkih statističnega urada za okoli 30 odstotkov višje od povprečja EU.
Po besedah Napasta je vzrok zato tudi nizka likvidnost na plinskem trgu v Južni Evropi. »Da se bo trg razvijal naprej je potrebna predvsem večja likvidnost, ta trenutno upada od severa proti jugu,« pravi Napast.
Južni tok povečuje odvisnost od Rusije
»Evropa bo potrebovala nove vire in nove transportne poti, saj se predvideva, da bo poraba plina čedalje večja. Za zdaj je v implementacijski fazi samo projekt Severni tok, ostali so še vsi v projektni fazi, tudi Južni tok. Trenutno je predvideno, da bo trasa potekala tudi čez Slovenijo. Se pa s tem plinovodom zagotovo povečuje odvisnost Evrope od ruskega plina,« pravi Napast.
Začetek del na projektu je sicer predviden za konec letošnjega leta, slovenski del projekta je ocenjen na milijardo evrov. Prek Slovenije naj bi, ko bo plinovod deloval s polno zmogljivostjo, letno potovalo 25 milijard kubičnih metrov plina.
