Kot je uvodoma pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Lidija Stebernak, sta oba programa instrumenta vlade, s katerimi ta želi preprečiti nastajanje odpadkov, zagotoviti predpisano ravnanje z njimi in doseči zadane cilje za ravnanje z odpadki do leta 2020 oziroma 2030.
Ravnanje z odpadki je sicer tudi del krožnega gospodarstva, h kateremu stremi EU. Prehod v krožno gospodarstvo po besedah Stebernakove predstavlja enega temeljnih razvojnih ciljev naše družbe, predvsem zaradi okoljskih in podnebnih vplivov, pa tudi zaradi gospodarskega potenciala, ki iz njega izhaja.
"To ni zgolj vizija, ampak tudi nujna," je poudarila in dodala, da morajo biti vsi okoljski cilji integrirani tudi v ostalih politikah. Spomnila je, da so na ministrstvu pripravili program prehoda v zeleno gospodarstvo, ki terja sodelovanje tudi ostalih resorjev.
Programu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov v državi, ki podajata usmeritve, bodo sledili izvedbeni akti, spremeniti bo treba zakonodajo in podzakonske akte oziroma uredbe, ki na tem področju že veljajo, ter morebiti sprejete nove, je še povedala državna sekretarka.
Do osnutka so bili kritični opozicijski poslanci. Kot je poudaril poslanec SDS Zvonko Lah, se problematika ravnanja z odpadki vleče že precej let, pri tem pa opozoril na velike načrte izgradnje centrov za odpadke, nekaj jih je zastalo. Polovica Slovenije ima tako po njegovih besedah rešen problem odlagališč, druga ne, tako morajo nekatere občine odpadke voziti v druge občine.
Lah in njegov strankarski kolega Ljubo Žnidar pogrešata tudi ukrepe na tem področju. V programu ni konkretnih ukrepov ali rešitev po območjih, tudi ni posebnih ukrepov po branžnih odpadkih, je poudaril Žnidar in opozoril, da v Sloveniji ni bilo nacionalnega pristopa k reševanju odlaganja odpadkov, to je bilo bolj ali manj prepuščeno občinam.
Tako kot Lah je izpostavil, da so določene regije pripravljene na odlaganje odpadkov v prihodnosti, so pa tudi regije, ki rešitve nimajo - tam se gremo komunalni turizem, vozimo odpadke v druge občine ali druge države. Ampak to ni zastonj, to se opazi na položnicah, je še dejal Žnidar.
Nepovezani poslanec Franc Laj je ocenil, da z obširnostjo programa (ta je napisan na več kot 200 straneh) ni nič narobe, saj je potrebna temeljita analiza stanja, vendar pa tako kot Lah in Žnidar pogreša konkretne rešitve.
Poslanci so se tudi vprašali, če so občine in drugi deležniki s komunalnega področja sodelovali pri pripravi osnutka programa. Po pojasnilih Tanje Bolte z ministrstva je javna obravnava osnutka trajala več kot tri mesece, pripravili so kar nekaj posvetov, tudi s predstavniki nevladnih organizacij, občin in gospodarske zbornice. Dobili so kar nekaj pripomb, ki jih bodo preučili, smiselne tudi vključili v program.
Poslanec SMC Bojan Krajnc je medtem pozdravil obravnavo tega dokumenta na odboru, kljub temu, da ga ne sprejema DZ, ampak vlada. Po njegovi oceni ta dokument potrebujemo, predstavlja namreč več kot dobro izhodišče za to, da nekaj spremenimo na področju varstva okolja.
Slovenija je zaradi odsotnosti načrta ravnanja z odpadki, ki so pogoj za porabo evropskih sredstev, februarja prejela že drugi opomin Evropske komisije. Kršitev z omenjenim programom odpravlja, po načrtih naj bi bil sprejet v prvi polovici junija.
[Več člankov o ravnanju z odpadki v rubriki Odpadki portala Financ Okolje in energija.]
