Novica, da je uvedba prepovedi uvoza iranske nafte v Evropo preložena za najmanj pol leta, je ceno nafte brent včeraj od 114,8 zbila na 110,55 dolarja za 159-litrski sod. Do danes je nafta že malo okrevala in ob 9:30 uri je bil sod vreden 112,2 dolarja oziroma 87,2 evra.
Kriza je dovolj huda že brez rekordne cene nafte
Dolarska cena je v minulih 24 urah padla za en odstotek, evrska pa za dva. Zahodne države so očitno ugotovile, da bi eksplozija cene nafte, ki bi jo povzročil napad na Iran, gospodarstva robu recesije, pahnila vanjo. Italija, Španija in Grčija, ki imajo gospodarskih težav že dovolj brez tega, da si same žagajo vejo na kateri sedijo, so pogodbe za dobavo nafte iz Irana podaljšale, da bi s tem v prihodnost odrinile začetek izvajanja kakršnekoli prepovedi uvoza, piše Reuters.
Zlato danes vredno toliko kot včeraj
Cena zlata je včeraj popoldne poskočila vse do 1.662 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Danes ob pol petih zjutraj je ta bila vredna 1.635,5 dolarja, ob pol desetih pa 1.647,3 dolarja oziroma toliko kot včeraj ob istem času.
Evro okreval za več kot odstotek
Tiskovna konferenca Evropska centralne banke in prepričanje največjega obvezniškega sklada na svetu, da je tretji krog tiskanja ameriških dolarjev pred vrati, sta dvignila vrednost evra.
Ob 9:30 uri je bil en evro vreden 1,2864 ameriškega dolarja, kar je bilo 1,1 odstotka več kot včeraj ob istem času. Vreden je bil največ ta teden.
Likvidnostno stanje v Evropi je doživelo novo najnižjo točko. Banke so pri ECB čez noč deponirale skoraj 490 milijard evrov, kar na laž postavlja včerajšnjo izjavo predsednika ECB Maria Draghija, da decembrske stotine milijard evrov posojil delujejo. ECB z razliko med aktivno in pasivno obrestno mero na dan zasluži slabih deset milijonov evrov. To je za evropske banke strošek, ki ga morajo nadomestiti v poslovanju z gospodarstvom.
