Sod nafte brent je bil ob 9:30 uri vreden 113,3 dolarja, kar je sedaj že več kot teden dni nekakšna ravnotežna cena. Bila je 0,3 odstotka nižja kot včeraj zjutraj. V minulih 24 urah je cena 159-litrskega soda nafte nihala med 112,2 in 113,7 dolarja.
Kriza v Nigeriji in atentat v Iranu nista dvignila cene nafte
Še četrti atentat na kakega iranskega jedrskega znanstvenika v zadnjem času, trg z nafto ni izkoristil za podražitev nafte. V Iranu so prepričani, da je bil delo zahodnih obveščevalnih služb in zahtevajo obsodbo dejanja v Združenih Narodih.
Tu so še masovni protesti v Nigeriji, kjer je vlada odpravila subvencije za gorivo, kar je s prvim januarjem letos povzročilo podvojitev cen. Nigerija, ki je največja afriška proizvajalka surove nafte, mora bencin uvažati. Rafinerije sicer ima, a zaradi izjemne skorumpiranosti vladajočih elit, refinerije ne delujejo s polno zmogljivostjo, novih pa tudi ne gradijo.
Zlato za odtenek dražje kot včeraj
Cena zlata je danes ob 9:30 uri znašala 1.647 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Bila je vsega 0,1 odstotka dražja kot včeraj ob istem času. Zlato je včeraj dopoldne padlo in ob enih popoldne pristalo na 1.634 dolarjih. Okrevanje, ki je sledilo, je ceno danes končno dvignilo nad včerajšnji nivo.
Vrednost evra pod prodajnim pritiskom
Evro, ki je potonil pod ena proti 1,27 dolarja, se je od tam uspel izvleči in danes ob pol desetih je bilo razmerje evro za 1,2721 ameriškega zelenca. Omenjeno razmerje je očitno novo ravnovesje, ki sta ga našli osrednji svetovni valuti, saj sta tam prebili vse azijsko trgovanje.
Evro je danes vreden 0,42 odstotka manj kot je bil vreden včeraj.
Evro območje bo ali ne bo?
V misli vlagateljev so se včeraj vrnili pomisleki o vzdržnosti območja evra. Že marca naj bi bankrotirala Grčija, v Italiji pa neizvoljeni predsednik vlade svari pred evroskeptičnimi političnimi nasprotniki. Likvidnostni krč je sicer malo popustil, a dejstvo, da so banke čez noč v Evropski centralni banki deponirale kar 470 milijard evrov, jasno kaže na to, da tiskanje denarja in razdeljevanje tega bankam, gospodarstva ne bo oživilo.
Strupena šminka za bančne bilance
Decembrske stotine milijard evrov od ECB, so bile dobrodošla šminka za letne bilance evropskih bank, a le slabšajo njihovo finančno zdravje. Banke so namreč denar, za katerega plačujejo en odstotek obresti letno, naložile v nazaj v ECB in zanj dobijo 0,25 odstotka letno.
Na eni strani s tem ECB pomagajo krepiti svojo katastrofalno kapitalsko ustreznost, na drugi pa slabšajo lastno solventnost.
