Po osmih dneh padanja cena zlata navzgor

To, da se Američani in Iranci gledajo v senci vojaških ladij pomaga držati visoko ceno nafte. To je danes pomagal rahlo znižati majav evro, katerega posledica je privid močnega ameriškega dolarja.

Cena nafte brent je včeraj popoldne padla na 106,6 dolarja, a si je hitro opomogla. Zdrsnila je spet v minulih 45 minutah in 159-litrski sod je ob pol desetih stal 107,66 dolarja oziroma 83,4 evra. Dolarska cena se je glede na včeraj zjutraj znižala za 0,13 odstotka.

Preskrba Evrope z gorivom pod vprašajem

Naftne derivate bi lahko podražile finančne težave največje neodvisne evropske družbe, ki rafinira nafto. Petroplus je šokiral s sporočilom, da mu je bila zamrznjena kreditna linija, kar je pod vprašaj postavilo obratovanje petih evropskih rafinerij, ki dnevno predelajo pol milijona sodov nafte, poroča FT.

Ob padajočem evru in zgoraj omenjenih težavah ter odločitvi italijanske vlade, da bo z odiranjem državljanov prek dajatev na goriva iskala pot iz krize, ni nič nenavadnega to, da je cena bencina v sosednji Italiji že 1,74 evra za liter.

Zlato dočakalo obrat navzgor

Za 31,1-gramsko unčo zlata je bilo ob 9:30 uri treba danes plačati več kot dan prej. Stala je 1.558,3 dolarja oziroma 0,37 odstotka več kot včeraj ob istem času.

Cena zlata je v osmih dneh padanja upadla za dolarskega stotaka. Petmesečno dno je včeraj našla na 1.522,5 dolarja. Od dna se je zlato podražilo za kar 2,35 odstotka.

Evro spet pogrnil

Evru je kazalo, da bo mogoče zlezel nazaj nad 1,3 dolarja, a mu podvig ni uspel. Zagona mu je pričelo zmanjkovati že včeraj zvečer, ko je vrh dosegel na 1,2963 dolarja. Počasno drsenje evra je razmerje do 9:10 ure danes zjutraj premaknilo na 1,2942 dolarja za evro, potem pa je sledil hud padec in dvajset minut pozneje je evro ob pol desetih dopoldne lahko kupil samo še 1,2906 dolarja.

Na dnevnem nivoju si je evro tako znova izboril zdrs, saj je vreden 0,09 odstotka manj kot 24 ur prej.

Likvidnostni krč je pokazal zobe

ECB je bankam, ki denarja nikakor niso mogle dobiti drugje, čez noč morala posoditi kar 17,3 milijarde evrov. Že nekaj milijard evrov posojil v tej kategoriji je znamenje precejšnjega stresa, saj je v normalnih razmerah tovrstnih posojil nekaj sto milijonov evrov.

Ne popušča niti skrivanje denarja v ECB, saj so evropske banke tam čez noč deponirale 445,7 milijarde evrov. S tem centralnim bankirjem pošiljajo jasno znamenje, da tiskanje denarja gospodarstvu ne pomaga več, saj banke dobljeni denar raje deponirajo pri ECB kot, da bi ga posodile nebančnemu sektorju.