Za 159-litrski sod je bilo ob 9:30 uri treba plačati 112,3 dolarja. Bil je debelih 3,3 odstotka dražji kot včeraj zjutraj. Cena nafte je na trenutni nivo prišla že včeraj ob pol devetih zvečer, potem pa se je rast ustavila.
Proizvodnja okreva, poplava denarja ne bo ponehala
Nafti je včeraj dopoldne pomagala rasti napetost v Perzijskem zalivu, kjer poleg Američanov orožje razkazujejo še Iranci. Svoje so dodali pozitivni podatki o Kitajski proizvodnji, ki so se jim popoldne pridružili še podatki o okrevanju proizvodnje v ZDA.
Tu je še pričakovanje novega kroga tiskanja dolarjev, saj ZDA od nekje pač morajo dobiti približno bilijon in pol evrov za financiranje proračunskega primanjkljaja in pri koritu bo letos strašanska gneča, saj bo samo za refinanciranje starih dolgov največjim dolžnikom potrebno nameniti 5,8 bilijona evrov .
Zlato po več kot 1.600 dolarjev
Potem, ko je zlato osmešilo analitike, ki so ob koncu 2011 ceno videli v bližini dveh tisočakov, se je znova podalo na pot rasti. Ob pol desetih je bila 31,1-gramska unča vredna že 1.610,6 dolarja, kar je bilo 1,45 odstotka več kot včeraj ob istem času in tri odstotke več kot na koncu leta.
Evro spet močnejši
Razmerje med dolarjem in evrom, ki se je včeraj zjutraj dvignilo nad 1,3 dolarja za evro, je tam tudi ostalo. V minuli uri je evro zagrozil, da se bo dvignil na 1,31 dolarja, a mu namera ni uspela in ob 9:30 uri je že drsel in bil vreden 1,3061 dolarja, kar je bilo 0,6 odstotka več kot pred 24 urami.
Likvidnostni krč najmočnejši doslej
Likvidnost v Evropi je dosegla novo dno, saj so banke pri ECB čez noč deponirale kar 453 milijard evrov. Tam vsak dan konča precejšen del denarja, ki ga je bankam v drugem delu decembra posodila ECB. Omenjeno početje bank je jasno znamenje Evropski centralni banki, da tiskanje denarja ne deluje več, saj ta še zdaleč ne pride do realnega gospodarstva, ki bi morda potrebovalo posojila in tako ne vzpodbuja gospodarske rasti. Je pa precejšnja inflacijska grožnja.
Za povrhu je morala ECB bankam čez noč posoditi 15 milijard evrov, saj od svojih konkurentk niso mogle dobiti koščka 453-milijardne pogače. Banke denar namreč raje deponirajo pri ECB in z depoziti ustvarjajo izgubo, kot pa, da bi ga posodile konkurenci, državam, zasebnikom ali gospodarstvu.
