Novica, da se je okrepilo ameriško potrošniško zaupanje je bila dobrodošel izgovor za rast cene nafte brent. Del te rasti je v minule pol ure izpuhtelo, saj je bil 159-litrski sod ob 9:30 uri vreden 108,55 dolarja, še slabe pol ure prej pa 109,25 dolarja. Bil je 0,35 odstotka dražji kot včeraj ob istem času in hkrati 0,85 odstotka cenejši kot ob pol štirih zjutraj, ko je bila nafta najdražja.
Iranski podpredsednik Mohammad Reza Rahimi je dejal, da bo Iran blokiral Hormuško ožino, v kolikor bi bile uvedene gospodarske sankcije na izvoz nafte, poroča Businessweek.
Zlato in srebro ne najdeta podpore
Ta teden se je po okrevanju v minulem, zlato spet znašlo pod prodajnim pritiskom. Cena je v minulih 24 urah zdrsnila za novih 0,6 odstotka, na 1.587 dolarjev za 31,1-gramsko unčo in se še znižuje.
Srebru je včeraj kazalo na okrevanje, a se je po 17. uri cena od 29 znižala na 28,7 dolarja za unčo. Danes ob pol desetih je bila ta vredna 28,665 dolarja oziroma en odstotek manj kot 24 ur prej.
Evro se še dobro drži
Evro in dolar sta minulih 24 ur prebila v iskanju nove smeri. To je mogoče zaslutiti v tem, da je bila vsaka naslednja najvišja vrednost evra nižja od prejšnje.
Razmerje je ob 9:30 uri znašalo 1,3067 ameriškega zelenca za en evro, ki je bil tako vreden le 0,03 odstotka manj kot včeraj ob istem času.
Likvidnostni krč še močnejši
V noči iz torka na sredo so evropske banke še zaostrile likvidnostni krč, saj so v Evropski centralni banki deponirale rekordnih 452 milijard evrov. To je krepko več kot denimo na vrhuncu krize leta 2008, ko je bil tovrstni mehanizem pričaran v obstoj.
Da je nezaupanje izjemno veliko kaže dejstvo, da večina denarja, ki so ga banke deponirale pri ECB, izvira iz same ECB. Ta je bankam po enoodstotni obrestni meri nedavno posodila dobrih dvesto milijard evrov. Skoraj ves ta denar so banke deponirale nazaj pri ECB in s tem pristale na 0,75 odstotka letno izgube, saj ECB za depozite plačuje 0,25-odstotno obrestno mero.