Evro nehal padati

Za 159-litrski sod nafte brent je bilo ob 9:30 uri treba plačati 113,7 dolarja. Bil je pol odstotka dražji kot v petek ob istem času oziroma danes ob sedmih zjutraj. Del razloga za višjo dolarsko ceno je v okrevanju evra.

Kriza v zvezi z Iranom bi nafto potisnila v nov rekord

V Societe Generale so izdelali dva scenarija gibanja cene nafte. V kolikor bi Evropska Unija povsem prepovedala uvoz iranske nafte, bi se cena nafte brent povzpela med 125 do 150 dolarjev za sod. V kolikor bi Iran uspešno blokiral hormuško ožino, bi cena nafte brent poletela na 150 do 200 dolarjev za sod.

Glede prepovedi uvoza v EU pravijo, da bi bila višina skoka cene odvisna od pogojev prepovedi - tega koliko držav bi se ji pod pritiskom ZDA še pridružilo in obsega prostih kapacitet za črpanje nafte v Savdski Arabiji. Glede blokade hormuške ožine pravijo, da je to precej enostavno izvedljivo, a malo verjetno. Resna grožnja min, raket ali hitrih napadalnih čolnov bi namreč povzročila, da bi zavarovalnice tankerjem preklicale zavarovalno kritje.

Zlato dražje, saj je popustil negativen pritisk na evro

Cena zlata, ki je ob koncu minulega tedna padla proti 1.600 dolarjem za 31,1-gramsko unčo, je svoje dno našla danes ob treh zjutraj. Takrat je unča stala 1.604,7 dolarja. Do pol desetih se je cena povzpela na 1.623 dolarjev in je bila vsega 0,08 odstotka nižja kot v petek ob istem času.

Evro našel dno in že močno okreval

Rast vrednosti evra je višje pomagala potisniti ceno zlata. Evro je ob 9:30 uri kupil 1,2758 ameriškega dolarja. Evro je bil vreden 0,25 odstotka manj kot v petek dopoldne, a hkrati 0,75 odstotka več kot danes ob pol enih zjutraj, ko je bil na 16-mesečnem dnu.

Evropske banke v skrivanju denarja pri ECB dosegle nov rekord

Evropske banke negativno presenečajo skoraj vsak dan letošnjega leta in danes ni nič drugače. Čez konec tedna so v Evropski centralni banki skrile 463,5 milijarde evrov, kar je nov rekord. Je še en jasen signal za ECB, da sveže natisnjen denar svoje poti v gospodarstvo ne bo našel in, da je izhod iz krize treba iskati drugje. Je pa ECB evropskim bankam, z decembrskimi stotinami milijard evrov triletnih posojil, dala tri dodatna leta, da okrepijo svoje bilance.

Poudariti je treba tudi dejstvo, da so omenjena triletna posojila dana po enoodstotni letni obrestni meri, za depozite pa ECB plačuje 0,25 odstotka letno. Banke z deponiranjem denarja v ECB tako ustvarjajo izgubo. Obe obrestni meri sta daleč pod tempom, s katerim evro izgublja realno vrednost - indeksom rasti potrošniških cen.

V četrtek se bodo centralni bankirji spet odločali o monetarni politiki območja evra. Novo znižanje temeljne obrestne mere ni pričakovano.